Za zdaj brez podaljšanja subvencioniranja skrajšanega delovnega časa

Odbor DZ za finance je iz predloga šestega protikoronskega zakona, ki prinaša dodatne ukrepe za omilitev in odpravo posledic covida-19, črtal podaljšanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Tako so predlagali poslanci koalicije, ki načrtujejo ureditev te problematike v drugem zakonu. Odbor seje ni končal in jo bo nadaljeval v torek.

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa je uvedel tretji protikoronski zakon, ki ga je DZ potrdil konec maja. Ukrep lahko koristi vsak delodajalec, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne more zagotavljati 90 odstotkov dela. Država za vsakega takšnega delavca subvencionira nadomestilo plače v obsegu od pet do 20 ur tedensko, ukrep pa velja od 1. junija do 31. decembra.

Vlada je nameravala s šestim protikoronskim zakonom, ki ga bo DZ potrjeval v sredo, ta ukrep podaljšati do sredine prihodnjega leta. Vendar so poslanci koalicije predlagali, da se ta namera iz zakonskega besedila črta, člani odbora pa so predlog podprli. V skladu z mnenjem pravnikov DZ naj bi podaljšanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa urediti v okviru sprememb tretjega protikoronskega zakona.

Razširili pa so krog upravičencev do nadomestil plač, če zaradi epidemije ne morejo opravljati dela. Poleg zaposlenim v karanteni in enemu od staršev otrok v času zaprtja vrtcev in šol bo država v skladu s sprejetim dopolnilom koalicije povrnila nadomestilo plače tudi tistim, ki na delo ne morejo priti zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami. Delodajalec lahko delavcu izplača nadomestilo plače v višini 80 odstotkov.

V petem protikoronskem zakonu, sprejetem sredi oktobra, ostaja zapisano, da lahko vsi zaposleni do konca leta koristijo tri dni bolniške odsotnosti brez potrdila osebnega zdravnika. Vlada je predvidela, da to ne bi veljalo za zaposlene pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna, vendar je odbor tudi to določbo črtal.

Črtali so tudi določbo, po kateri bi bil za napotitev v karanteno poleg Nacionalnega inštituta za javno zdravje in policije pristojen tudi osebni zdravnik.

Odbor za finance je danes predlog šestega protikoronskega zakona obravnaval več kot osem ur, a je ni uspel končati. V razpravi je bil sicer največ pozornosti deležen predlagan nov ukrep, to je delna nadomestitev fiksnih stroškov najbolj prizadetim podjetjem.

Po predlogu bodo podjetja lahko prejela sredstva za pokrivanje fiksnih stroškov za obdobje od 1. oktobra do konca leta. Pomoč bo namenjena tistim, ki so jim letni prihodki zaradi epidemije upadli za vsaj 40 odstotkov. Znesek, do katerega bodo upravičena, se bo izračunal v določenem deležu od njihovih lanskih prihodkov od prodaje.

Marko Bandelli (SAB) bi delno kritje fiksnih stroškov ponudil podjetjem že v primeru padca prihodkov za 25 ali 30 odstotkov. V LMŠ so zahtevali, naj podjetjem, ki zaradi vladne odredbe ne smejo opravljati dejavnosti, te stroške povrnejo v celoti. Monika Gregorčič (SMC) je dopustila možnost, da bi v nadaljevanju obravnave te kriterije omilili.

V opoziciji so vladi očitali, da je tudi v tokratni protikoronski zakon vključila določbe, ki z reševanjem zdravstvene ali gospodarske krize nimajo nobene povezave. Med drugim so naštevali izenačevanje splošne in poklicne mature, odpravo akreditacije visokošolskih zavodov ter višanje kazni za kršitev vladnih odlokov.

Slednje bodo v primeru kršenja prepovedi zbiranja ljudi na javnih krajih med razglašeno epidemijo lahko segle do 10.000 evrov, v primeru nagovarjanja k tem kršitvam pa celo do 15.000 evrov. V položaju, v katerem je država, je treba sankcionirati ne le kršitev predpisa, pač pa tudi neodgovoren odnos do soljudi,” je pojasnil Šircelj. Opozicija je tako visokim kaznim ostro nasprotovala.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila

prijavi se

prijavi se v svoj račun