Search
Close this search box.

Vlada Republike Slovenije bo jutri obiskala Koroško

Ministrska ekipa predsednika vlade Janeza Janše s sodelavci bo v sredo obiskala Koroško. Ob vrsti napovedanih srečanj se bodo seznanili s trenutno zahtevno zdravstveno problematiko zaradi covida-19 in pomanjkanja zdravnikov. Regijo med drugim tarejo še prometna odrezanost, povečevanje brezposelnosti, skrbi tudi nadpovprečno staranje prebivalstva.

Premier Janša, ki je skupaj z ekipo ministrov v času svoje prve vlade začel z obiski po regijah, si je v tokratnem mandatu kot prvo za obisk izbral Koroško.

Medtem ko se začetek gradnje ob vseh dosedanjih obiskih vlade izpostavljene hitre ceste proti Koroški obeta že kmalu, predvidoma prihodnji teden pri Gaberkah, je do dokončne izgradnje sodobne prometnice, ki bi Koroško povezala s slovenskim avtocestnim križem, še daleč. Za zdaj je hitra cesta v prostor umeščena do Slovenj Gradca, postopki za umeščanje ceste v prostor naprej proti Dravogradu in nato po Mežiški dolini pa še tečejo.

Prav s prometno odrezanostjo Koroške mnogi, najglasneje v Mladinski iniciativi za 3. razvojno os, povezujejo odseljevanje mladih, zaradi česar se posledično stara in številčno zmanjšuje prebivalstvo regije.

Kot je med drugim izpostavljeno v publikaciji Urada za makroekonomske analize in razvoj Indeks razvojne ogroženosti 2019, objavljeni januarja letos, je na Koroškem bistveno bolj kot v slovenskem povprečju zrasel indeks staranja prebivalstva. Prilagoditev prihodnjega razvoja starajočemu se prebivalstvu bo zato eden pomembnejših izzivov regije, je med drugim izpostavljeno v publikaciji. Statistični podatki kažejo, da je bila 1. julija 2019 povprečna starost prebivalcev Koroške 44,3 leta, Slovenije pa 43,4 leta.

Regija, ki je po površini in po številu prebivalcev tretja najmanjša v Sloveniji, ima negativni prirast, ki je večji od povprečja v državi. Na zmanjševanje števila prebivalcev kažejo tudi statistični podatki, po katerih je na Koroškem 1. julija 2019 živelo 70.683 ljudi, deset let prej, 1. julija 2009, pa 72.839.

Na pomen različnih vsebin in projektov – s področja gospodarstva, zaposlovanja, položaja mladih, izobraževanja, zdravstva, skrbi za starejše, okolja in drugih -, ki izboljšujejo kvaliteto življenja prebivalcev regije in prispevajo k poseljenosti območja, bo zato predstavnike vlade med drugim opozorila direktorica Regionalne razvojne agencije za Koroško Karmen Sonjak. Ta opozarja predvsem na administrativne ovire na ravni države, ki zadržujejo izvajanje projektov iz zadnjega dogovora za razvoj regije, je pred obiskom vlade izpostavila za STA.

Koroško gospodarstvo, ki je v začetku tega leta nadaljevalo z rastjo, trenutno deluje v izrednih razmerah in se sooča z negotovostjo, pa navaja direktorica GZS Koroške gospodarske zbornice Aleksandra Gradišnik. Gospodarska slika po njenih besedah jasno odraža velik pomen predelovalnih dejavnosti na Koroškem, tako z vidika ustvarjenih prihodkov kot z zaposlenostjo. Skupaj je 3057 gospodarskih subjektov lani ustvarilo 2,33 milijarde evrov prihodkov, od tega več kot polovico na tujih trgih.

Letos je v gospodarstvo regije zarezala epidemija covida-19, a kot ocenjuje Gradišnikova, je kljub upadu izvoza in uvoza ter zmanjšanju obsega zaposlenosti koroškemu gospodarstvu uspelo zagotoviti zdrave pogoje dela in nadaljevati poslovanje, zaradi ohranjanja kondicije pa obenem načrtuje nadaljnje naložbe.

Zadnji podatki zavoda za zaposlovanje o stanju na koroškem trgu dela kažejo, da je stopnja registrirane brezposelnosti julija letos v regiji znašala 9,5 odstotka (v Sloveniji 9,2 odstotka). V primerjavi z julijem lani se je zvišala za 2,2 odstotne točke (v Sloveniji za 1,8 odstotne točke). Konec septembra letos je bilo na Koroškem registriranih 2424 brezposelnih, kar je za 16,4 odstotka več kot septembra lani.

Na zavodu za zaposlovanje porast števila brezposelnih pripisujejo tudi padcu naročil podjetij, ki so posledica pandemije na evropskih in svetovnih gospodarskih trgih. V času poletnih počitnic so na koroških uradih za delo zabeležili rast števila prijavljenih pedagoških delavcev, v jesenskih mesecih pa se že prijavljajo osebe po izgubi zaposlitev v Avstriji, ki so med drugim vezane na sezonska dela v turizmu, je za STA pojasnila vodja koroških uradov za delo Jasmina Uršič.

V zadnjem obdobju so večja odpuščanja v regiji izvedli v družbi Yildiz Entegre Adria, ki je v preteklosti kupila tovarno ivernih plošč v Otiškem Vrhu in nedavno odpustila 21 delavcev. Večja odpuščanja so napovedali tudi v podjetju Adient Slovenj Gradec, od koder je zavod že prejel prijave za okoli sto novih iskalcev zaposlitve.

Zaradi širjenja novega koronavirusa pa so trenutno razmere v regiji zelo zahtevne na področju zdravstva, kjer se še bolj kot sicer kaže dolgotrajno pomanjkanje zdravnikov in tudi drugega zdravstvenega kadra v regiji. S problematiko bodo predstavniki zdravstvenih ustanov podrobneje seznanili ministra za zdravje Tomaža Gantarja. Ta bo med drugim obiskal slovenjgraško bolnišnico, ki je od aprila letos brez direktorja s polnimi pooblastili, in Zdravstveni dom Ravne na Koroškem. Slednji zdravstvene storitve izvaja v Mežiški dolini, kjer je trenutno največ regijskih okužb z novim koronavirusom.

Največje žarišče okužb je Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, ki je bil sicer pred zdajšnjo krizo zaradi covida-19 sredi priprav na izvedbo 2,4 milijona evrov vrednega projekta deinstitucionalizacije. Na področju institucionalnega varstva starejših pa se v regiji, na Ravnah na Koroškem, med drugim v prihodnje obeta gradnja enega najsodobnejših domov za starejše.

Med pomembnejšimi temami sredinih pogovorov bo tudi turistični razvoj Koroške, ki so jo letos, kot ugotavljajo ponudniki, na novo odkrili slovenski gostje. Lani so v regiji našteli več kot 130.000 turističnih nočitev, letos jih, kljub temu da je v prvi polovici leta v panogo zarezala epidemija, pričakujejo približno enako število.

Direktorja turistično-gostinskega podjetja Vabo Boštjana Paradiža bo v razgovorih s predstavniki vlade zanimalo, kakšne načrte ima država za okrevanje turizma v prihodnjih dveh do treh letih in predvsem za reševanje likvidnostnih težav turističnih podjetij, ki so nastale zaradi krize. Prav tako ga bodo zanimali ukrepi in načrti za področje vlaganj tako v žičniško infrastrukturo kot v ceste, zavzema se tudi za časovno podaljšanje koriščenja turističnih bonov, je izpostavil za STA.

V Črni na Koroškem pa bo ena od osrednjim tem pogovorov gradnja čistilne naprave in 15-letni sanacijski program, ki ga država v zgornji Mežiški dolini, obremenjeni s težkimi kovinami, od leta 2008 izvaja za izboljšanje okolja. Županja Romana Lesjak pričakuje, da bo država v preostalih dveh letih sanacijskega programa primaknila v preteklosti izpadla sredstva.

Celodnevni obisk bo sicer vlada začela z delovnim posvetom dopoldne v Hotelu Korošica v Šentjanžu pri Dravogradu, sklenila pa z večernim zaključnim srečanjem v Mežici.

Besedilo: Vesna Pušnik Brezovnik

1 Komentarji
staro
novo najbolj glasovano
Inline Feedbacks
View all comments
ferdozbrki
ferdozbrki
3 let nazaj

Ne vem kaj stokajo, da ni zdravnikov. Mladi pa vsi v tujino. Stari zanalašč ne pustijo zaposlovati novih zdravnikov, ker potem pač ne bi mogli več privatizirati popoldan. Vsi imajo s.p. ambulante in vse takoj dobiš pri njih. Bedno skorumpirano zdravstvo. Ortoped celo v Graz hodi operirat. Urolog pa v Beograd in Skopje.

Ministrska ekipa predsednika vlade Janeza Janše s sodelavci bo v sredo obiskala Koroško. Ob vrsti napovedanih srečanj se bodo seznanili s trenutno zahtevno zdravstveno problematiko zaradi covida-19 in pomanjkanja zdravnikov. Regijo med drugim tarejo še prometna odrezanost, povečevanje brezposelnosti, skrbi tudi nadpovprečno staranje prebivalstva.