Search
Close this search box.

V tej koroški občini zabeležna najvišja bolniška odsotnost v državi

NIJZ je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Tudi v letošnji objavi so pri posameznih kazalnikih vidne velike razlike med občinami, na ravni države nekateri kazalniki kažejo na izboljšanje zdravja, drugi na poslabšanje. Gre pa za podatke o stanju v obdobju pred pandemijo covida-19.

Kot so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zapisali v sporočilu za javnost, na ravni države v primerjavi z lanskoletno objavo opažajo izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih.

Že tretje leto zapored opažajo manjše število bolnišničnih obravnav zaradi klopnega meningoencefalitisa, triletni trend zmanjševanja pa je viden tudi v številu primerov astme pri otrocih in mladostnikih. Manjše število prebivalcev je prejelo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in zdravila proti strjevanju krvi. Še naprej se zmanjšuje stopnja novo odkritih rakov debelega črevesa in danke v nasprotju z drugimi vrstami raka, kjer stopnje novo odkritih rakov še vedno naraščajo.

Izpostavljajo stalno zmanjševanje prezgodnje umrljivosti na račun srčno-žilnih bolezni in rakavih obolenj. Že šesto leto zapored pa opažajo tudi postopno zmanjšanje števila samomorov. V primerjavi z objavo iz leta 2016 se je po njihovih navedbah umrljivost zaradi samomora zmanjšala v 118 občinah. Hkrati so v šestletnem obdobju zabeležili zmanjšanje števila izdanih receptov za duševne težave v 198 od 212 občin.

Podatki v letošnji objavi prav tako kažejo, da se je nekoliko zmanjšalo število bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu, rahlo zmanjšanje pa je opazno tudi v številu prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji. Po podatkih iz obdobja pred epidemijo in uvedbo ukrepov za njeno obvladovanje so še zelo vzpodbudne tudi vrednosti kazalnika prekomerne prehranjenosti otrok, saj se je njegova vrednost izboljšala v 127 slovenskih občinah.

Po drugi strani pa so pri nekaterih kazalnikih na ravni Slovenije zaznali poslabšanje. V primerjavi z lanskoletno objavo se je v 157 občinah povečal delež prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni. Prav tako se je povečalo število srčnih kapi in zlomov kolka pri prebivalcih, starejših od 65 let, ter število novih primerov raka, ki ne vključuje nemelanomskih kožnih rakov. V šestih letih sicer opažajo vedno večjo udeležbo v presejalnih programih za odkrivanje raka.

Že šesto leto zapored se v Sloveniji tudi nadaljuje trend naraščanja bolniške odsotnosti, ki se je v primerjavi z letom 2016 povečala v kar 204 slovenskih občinah in se v povprečju zvišala s 13,7 na 17,7 dni nezmožnosti za delo na zaposlenega prebivalca. Kar 46,3 koledarskih dni znaša bolniška odsotnost zaposlenega v Črni na Koroškem, kar je največ v Sloveniji. Sicer pa je bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev v vseh koroških občinah višja od državnega povprečja.

Izrazito je poraslo število prejemnikov pomoči na domu. V primerjavi z letom 2020 so se vrednosti kazalnika povečale v kar 192 občinah, kar kaže tako na povečanje potreb kot na boljšo organizacijo pomoči na domu, so še zapisali na NIJZ.

Občina Črna na Koroškem

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 46,3 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni. To je občina z najvišjo vrednostjo v Sloveniji.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen velja enako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 3,3 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 8,3 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 62 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,2 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,4.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 59,6 %, v Sloveniji pa 65,6 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 76,2 %, v Sloveniji pa 72,4 %.

Vpliv svinca na zdravje

Dravograd

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 29,4 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen velja enako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,9 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,1 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 20 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,7 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,4.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 64,8 %, v Sloveniji pa 65,6 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 76,9 %, v Sloveniji pa 72,4 %.

Mežica

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 26,7 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen velja enako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 3,4 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 8,1 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 14 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,9 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,4.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 66,3 %, v Sloveniji pa 65,6 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 77,4 %, v Sloveniji pa 72,4 %.

Vpliv svinca na zdravje

Mislinja

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 22,8 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen velja enako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 3,9 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,7 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 21 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,9 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,4.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 66,8 %, v Sloveniji pa 65,6 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 76,9 %, v Sloveniji pa 72,4 %.

Muta

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 27,3 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 4,0 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 7,0 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 14 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 2,1 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,4.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 64,3 %, v Sloveniji pa 65,6 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 81,5 %, v Sloveniji pa 72,4 %.

Podvelka

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 25,2 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 5,5 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,7 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 38 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,1 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,4.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 57,7 %, v Sloveniji pa 65,6 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 77,3 %, v Sloveniji pa 72,4 %.

Prevalje

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 23,8 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil nižji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 3,1 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,8 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 11 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 2,0 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,4.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 65,5 %, v Sloveniji pa 65,6 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 78,7 %, v Sloveniji pa 72,4 %.

Vpliv svinca na zdravje

Radlje ob Dravi

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 24,9 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 3,0 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,1 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 16 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil višji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,8 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,4.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 64,7 %, v Sloveniji pa 65,6 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 82,1 %, v Sloveniji pa 72,4 %.

Ravne na Koroškem

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 23,6 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen velja enako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,9 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,1 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 13 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,4 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji prav tako.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 69,1 %, v Sloveniji pa 65,6 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 79,7 %, v Sloveniji pa 72,4 %.

Vpliv svinca na zdravje

Ribnica na Pohorju

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 22,4 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen velja enako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 3,2 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 3,0 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 15 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,8 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,4.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji* od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 62,6 %, v Sloveniji pa 65,6 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 79,3 %, v Sloveniji pa 72,4 %.

Slovenj Gradec

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 20,4 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen velja enako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,5 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,1 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 22 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,9 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,4.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 67,3 %, v Sloveniji pa 65,6 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 78,9 %, v Sloveniji pa 72,4 %.

Vuzenica

Zdravstveno stanje in umrljivost

  • Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 21,7 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 17,7 dni.
  • Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen velja enako.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,6 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
  • Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 10,3 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
  • Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 68 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 19.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

  • Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
  • Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,5 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,4.
  • Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil nižji* od slovenskega povprečja.
  • Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 65,9 %, v Sloveniji pa 65,6 %.
  • Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 79,5 %, v Sloveniji pa 72,4 %.

Vse podrobnejše podatke glede kazalnikov zdravja v koroških občinah najdete najdete TUKAJ.

Vir: STA, NIJZ

Dogodki

NIJZ je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Tudi v letošnji objavi so pri posameznih kazalnikih vidne velike razlike med občinami, na ravni države nekateri kazalniki kažejo na izboljšanje zdravja, drugi na poslabšanje. Gre pa za podatke o stanju v obdobju pred pandemijo covida-19.