Občina Radlje ob Dravi se predvsem v povezavi z delom inženirja gozdarstva in pionirja sonaravnega gozdarjenja v Dravski dolini Franja Pahernika (1882-1976) ponaša z dediščino trajnostnega in večnamenskega upravljanja z gozdovi.
Zato so si na občini več let prizadevali za vzpostavitev mednarodno pomembnega Centra sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Prostor zanj so našli ob Dvorcu Radlje, kjer se je gradnja začela februarja letos in bo po napovedih končana še v letošnjem letu. Partnerji pri projektu so poleg občine še Pahernikova ustanova, Koroški pokrajinski muzej ter Javni zavod ŠKTM za šport, kulturo, turizem in mladino, ki bo tudi upravljavec centra.
V novonastalem centru bodo, kot so za STA pojasnili na občini, sodelovale tudi institucije, kot so Zavod za gozdove, Fakulteta za gozdarstvo in mednarodno združenje Pro Silva, ki naj bi bil tudi eden glavnih uporabnikov prostorov novega centra.
Temeljni cilj Centra sonaravnega gospodarjenja z gozdovi je preseči tradicionalna nasprotja med pridobitnimi interesi lastnikov gozdov in eksistenčnimi potrebami gozdnega ekosistema. Zato želi center dosledno podpirati in promovirati odgovorno gospodarjenje z gozdovi, saj se ta znanja in izkušnje vse bolj potrebujejo, so navedli na občini.
Poudarjajo še, da pomanjkanje znanja in zavedanja o pomembnosti sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi vodi v degradacijo gozdov in da je sonaravno gospodarjenje z gozdovi pomembno tako za ohranitev naravnega potenciala gozda, kot tudi za biotsko raznovrstnost in varovanje narave.
Glavni del nastajajočega novega objekta v Radljah ob Dravi predstavlja razstavni prostor s pomožnimi prostori za osebje. “Cilj projekta je tudi izvedba okoljevarstvenih dogodkov, delavnic in izobraževanj, ki bodo predstavljale zgolj začetek poslanstva, ki ga bo kasneje izpolnjeval center, ko bo samostojno zaživel,” so še pojasnili na občini.
Ta je konec februarja podpisala pogodbo z izbranim izvajalcem del, podjetjem Markomark Nival. Naložba je skupno vredna dobrih 550.000 evrov, od tega je projekt sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini dobrih 147.000 evrov.
