Okužbe s humanimi papilomavirusi (HPV) so najpogostejše spolno prenosljive okužbe, s katerimi se vsaj enkrat v življenju okuži več kot polovica spolno aktivnih oseb, so ob tem v sporočilu za javnost na svoji spletni strani zapisali na NIJZ.
Kljub temu, da največkrat ne povzročajo težav, pa lahko okužbe z visokorizičnimi HPV povzročajo različne vrste rakov. Lahko jim pripišemo skoraj 100 % raka materničnega vratu, povzročajo pa lahko tudi raka zadnjika, druge rake spolovil ter raka ustnega dela žrela pri moških in pri ženskah. Okužbe s HPV povzročajo tudi genitalne bradavice, še opozarjajo.
“Za cepljenje proti HPV v Sloveniji uporabljamo 9-valentno cepivo, ki nudi zaščito pred okužbami s sedmimi visokorizičnimi genotipi HPV, ki povzročajo okrog 90 % raka materničnega vratu ter pred dvema nizkorizičnima genotipoma, ki povzročata do 90 % genitalnih bradavic. Cepivo je namenjeno tudi preprečevanju nekaterih drugih predrakavih in rakavih sprememb anogenitalnega področja, ki ga povzročajo visokorizični genotipi HPV,” so zapisali na NIJZ ter poudarili, da so cepiva proti HPV varna in učinkovita, kar dokazujejo rezultati številnih raziskav ter podatki na podlagi cepljenja, ki poteka v številnih državah po svetu.
Pandemija covid-19 sicer ni vplivala na precepljenost proti okužbam s HPV v Sloveniji. Zdravnica Nadja Šinkovec Zorko pa je ob tem povedala: “V šolskem letu 2018/19 smo v Sloveniji zabeležili velik uspeh v povečanju precepljenosti proti HPV, saj se je precepljenost šestošolk glede na prejšnje šolsko leto povečala za okoli 10 % in je znašala 59,3 %. V šolskem letu 2019/20, ko so po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi izrednih razmer v številnih državah po svetu zaznali upad izvajanja cepljenja v času pandemije covid-19, smo v Sloveniji zabeležili 58,5% precepljenost šestošolk proti HPV, kar v razmerah, v katerih se trenutno nahajamo, štejemo kot uspeh.”
Šinkovec Zorko je še dodala: “Izredno pomembno je, da redna cepljenja, ki se izvajajo po programu cepljenja, potekajo čim bolj nemoteno tudi v pandemiji covid-19, saj na račun ene bolezni ne smemo ogrožati drugih področji zdravja populacije.”
Zaradi zaustavitve presejanja v spomladanskem valu epidemije se je prvič v 15 letih delovanja progama ZORA 3-letna pregledanost zmanjšala pod ciljno vrednost 70 %. Zaradi večjega obsega dela ginekologov čez poletje in dobrega odziva žensk je konec septembra 2020 pregledanost ponovno dosegla 70 %.
Zaradi okrnjenega delovanja programa ZORA pa so do konca septembra v letu 2020, v primerjavi s 3-letnim povprečjem, odkrili za 19 % manj predrakavih sprememb visoke stopnje pri ženskah, starih 30–39 let. “To je zelo zaskrbljujoče, saj se vrh raka materničnega vratu v nepresejani populaciji pojavlja med 40. in 49. letom starosti, če pri mlajših ženskah pravočasno ne odkrivamo in zdravimo predrakavih sprememb. V starostni skupini 30–39 let odkrijemo kar okrog tretjino predrakavih sprememb visoke stopnje,” so ob tem opozorili pri ZORI.
Ob letošnjem evropskem tednu boja proti raku materničnega vratu pri ZORI zato pozivajo ženske, da tudi v času pandemije covid-19 celostno skrbijo svoje zdravje, upoštevajo 12 priporočil proti raku, se redno udeležujejo presejalnih pregledov pri ginekologu in se odločijo za cepljenje otrok proti HPV. Še posebej k rednim presejalnim pregledom ZORA pozivajo mlade ženske v starosti 30−39 let, ob tem pa dodajajo: “Kljub spremembam v vsakdanjem življenju, kot sta na primer delo, vrtec in šola od doma, naj ne pozabijo na lastno zdravje, saj je njihovo zdravje pomembno za njih in za vse, ki jih imajo rade.”
Svetovna zdravstvena organizacije je lani predstavila globalno strategijo za eliminacijo raka materničnega vratu, ki se ji je pridružila tudi Slovenija. S tem se je zavezala v naslednjem desetletju doseči 90-odstotno precepljenost deklic do 15. leta starosti proti HPV, 70-odstotno pregledanost žensk v presejalnem programu in 90 odstotkov žensk s predrakavimi spremembami in RMV, ki se ustrezno zdravijo.
Zadnja dva cilja je Slovenija že dosegla, precepljenost deklic do 15. leta proti HPV pa je trenutno okoli 60-odstotna. Slovenijo je sicer lani Svetovna zdravstvena organizacija prepoznala kot evropski primer dobre prakse pri obvladovanju raka materničnega vratu.
VIR: NIJZ, ZORA, STA
