Ustavno sodišče še ni končalo obravnave zahteve za začasno zadržanje izvajanja dela zakona o organiziranosti in delu v policiji

Ustavno sodišče še ni končalo obravnave zahteve Sindikata policistov Slovenije za začasno zadržanje izvajanja treh členov zakona o organiziranosti in delu v policiji, so za STA pojasnili na sodišču. Po poročanju medijev naj bi sicer ustavni sodniki ugodili zahtevi sindikata, odločitev pa naj bi bila razvidna na spletni strani sodišča.
Ljubljana, Policijska akademija.
Predaja novih avtomobilov ministrstva za notranje zadeve policistom na terenu.

Sindikat policistov Slovenije (SPS) odločitve ustavnega sodišča še ni prejel. Kakšna je odločitev in ali je sploh sprejeta, nam ni poznano. Ko prejmemo sklep ustavnega sodišča, ga bomo najprej proučili in nato obvestili javnost,” je za STA zapisal predsednik sindikata Kristjan Mlekuš.

SPS je na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti 49.a in 49.b člena zakona o organiziranosti in delu v policiji ter 42. člena novele zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki med drugim določajo imenovanje vodje organizacijske enote prve ravni generalne policijske uprave, direktorjev policijskih uprav in načelnikov policijskih postaj.

V sindikatu menijo, da omenjena člena zakona omogočata t. i. kadrovske čistke oziroma “na široko odpirata vrata posegom politike in drugim interesnim skupinam v sam ustroj policije”. Zato so med drugim predlagali začasno zadržanje izvajanje teh členov zakona, saj ocenjujejo, da bi bile posledice, ki bi nastale z nadaljnjim izvrševanjem izpodbijanih členov, večje od posledic, ki bi nastale, če se do končne odločitve ustavnega sodišča njihovo izvrševanje zadrži.

Ob tem v sindikatu opozarjajo, da se vodje na položajih v policiji že srečujejo z neposrednimi in težko popravljivimi posledicami, ki jih prinašajo sklepi o prenehanju položaja ter izvedba posebnega izbirnega postopka.

Notranji minister Aleš Hojs je na seji odbora DZ za notranje zadeve ob obravnavi zahteve za začasno zadržanje poudaril, da jih je zahteva sindikata presenetila, saj da je že nekdanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar v času svojega delovanja pozvala ministrstvo k spremembi zakona, ki bi med drugim prinesel uvedbo mandatov za vodstvena mesta v policiji.

Zadržanje izvajanja členov zakona je po Hojsovi oceni nepotrebno in bo povzročilo dodatne težave. Hkrati je zatrdil, da zaradi novele zakona o delu in organizaciji v policiji nihče od posameznikov na vodstvenih položajih ne bo izgubil službe in da lahko na ta mesta kandidirajo zgolj policisti.

Tudi generalni direktor policije Anton Olaj je zavrnil očitke o politizaciji policije, ki jih je bilo v javnosti mogoče zaslediti ob informaciji, da so direktorji policijskih uprav in načelniki policijskih postaj prejeli sklepe o prenehanju položaja.

Novela, ki je začela veljati 13. novembra, je prinesla spremembe glede umestitve in avtonomnosti NPU, ki je po novem notranjeorganizacijska enota uprave kriminalistične policije, ob čemer sta enota in direktor NPU podrejena direktorju uprave. Poleg tega je po noveli prenehal mandat približno 130 policijskim vodjem, med njimi direktorjema uniformirane in kriminalistične policije, direktorjem vseh osmih policijskih uprav in 110 komandirjem policijskih postaj.

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.