Uresničujejo se najbolj črne napovedi o smrtih covidnih bolnikov. Če se ne bomo precepili, se covida-19 ne bomo rešili do 1. maja

Razmere na intenzivnih covidnih oddelkih v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana se zaostrujejo iz dneva v dan in so po besedah vodje oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Matjaža Jereba dejansko kritične. Kot je opozoril, se uresničujejo najbolj črne napovedi, da bo do konca novembra umrlo več kot 400 covidnih bolnikov.
FEeNVhcWQAA_iD3

Danes je na intenzivnih oddelkih UKC Ljubljana 80 kritično bolnih, ki so neposredno življenjsko ogroženi, od tega jih je 65 priključenih na aparate za mehansko predihavanje. Gre za najvišjo številko, s katero se soočajo tekom celotne epidemije, je v današnji izjavi za medije poudaril Jereb.

Na intenzivne oddelke vsak dan sprejmejo od štiri do šest bolnikov. Ker je povprečna ležalna doba okrog 20 dni, je to po besedah Jereba “tista kritična točka, na kateri lahko zdravstveni sistem pade”.

Trenutno imajo v UKC Ljubljana sedem prostih postelj za intenzivno nego, a hkrati tudi kar nekaj bolnikov, “ki so z eno nogo že na intenzivnem oddelku”, je še dejal Jereb.

Glede postelj za intenzivno nego so na robu zmogljivosti tako v UKC Ljubljana kot v drugih bolnišnicah. Težava je predvsem v kadru, saj kritični bolniki potrebujejo oskrbo vrhunskih intenzivistov, ki jih v Sloveniji že tako ni veliko, ter usposobljene medicinske sestre. “Tu rezerv praktično ni več,” je opozoril.

Trenutno je namreč v državi 87 intenzivistov z licenco za 12 covidnih bolnišnic, medtem ko bi za deset intenzivnih postelj potrebovali od štiri do šest specialistov ter najmanj 20 medicinskih sester.

Da imajo v UKC Ljubljana težave z zagotavljanjem kadra predvsem na intenzivnih oddelkih, medtem ko so na navadnih oddelkih s premeščanjem kadra “uspeli zamašiti luknje”, pa je dejala predstojnica infekcijske klinike Tatjane Lejko Zupanc. Tudi ona je opozorila, da je stanje resno in bi potrebovali pomoč, saj za “nadure, nočne in vikende ni več prostora”.

V delo s covidnimi bolniki so na infekcijski kliniki sicer po njenih besedah že vključili zdravnike s kirurških in pediatričnih oddelkov, anesteziste, medicinske sestre ter veliko število specializantov.

A je zaradi pomanjkanja kadra jasno, da “nekatere stvari pač ne bodo mogle teči normalno”. Po besedah Lejko Zupančeve se je treba zavedati, da imamo v zdravstvu standarde in normative, ki do neke mere zagotavljajo kakovost dela, a so “zdaj žal pozabljeni”.

V današnji izjavi za medije so vsi sogovorniki znova opozorili, da je za obvladovanje epidemije nujna precepljenost prebivalstva. Če se ne bomo precepili, se covida-19 ne bomo rešili do 1. maja. Že zdaj kaže, da se bo vrh epidemije raztegnil in to raztegovanje je posledica slabe precepljenosti,” je dejala Lejko Zupančeva.

Po besedah vodje strokovne skupine za covid-19 Mateje Logar smo v tem trenutku v stagnaciji, kar se tiče števila okužb in te ne rastejo intenzivno. Jih je pa še vedno zelo veliko, zato bo čas, ki je potreben, da se epidemija začne umirjati, nekoliko daljši, je dodala.

Glede na projekcije je vrh sprejemov v bolnišnice oziroma njihova obremenjenost predviden v naslednjem tednu, nekaj dni pozneje pa še na intenzivni terapiji. Umirjanje razmer je po projekcijah predvideno po 10. decembru, njihova normalizacija, kar se tiče zdravstva, pa konec decembra oziroma v začetku januarja, je še dejala Logarjeva.

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.