Zdenko Domančić se je leta 1950 rodil v Zadru, Jugoslavijo pa je nato zapustil pri rosnih 22 letih. Kasneje se je vrnil na Hrvaško, kjer je živel in delal na otoku Ugljan v Jadranu. Od leta 1996 pa je nato živel in delal v Sloveniji, do leta 2008 v Kranjski Gori in kasneje na Bledu.
Skoraj vse življenje je raziskoval alternativno medicino. Bil je velik humanist, ki je ves čas poudarjal velik pomen skupnosti. Najraje pa je pomagal tistim bolnikom, nad katerimi je uradna medicina obupala.
V knjigi Modrosti Zdenka Domančića je o smrti dejal: “Nimamo ne začetka in ne konca. Tu smo, da usvojimo del znanja in gremo naprej. Smrti ni. Smrt je privilegij neznanja. Menja se naša karoserija, ki ji rečemo telo. Smo energijska bitja in energija se ne more uničiti, se le transformira. Kot dozorela sliva, ki pade na tla in iz nje zraste nova, mlada sliva.”
Iskreno sožalje.
Vir: FB Modrosti Zdenka Domančića
