Search
Close this search box.

Turistični razgledi: Na meji med Slovenijo in Hrvaško, meja kot motiv turizma

Zakaj pa ne? Pravzaprav – končno! Turizem vendar nima meja in se ne konča na meji občin ali na robu državne meje! Meja prinaša dodano vrednost! Prav to dejstvo je napeljalo Društvo turističnih novinarjev Slovenije, da so konec aprila, skupaj s TIC Ilirska Bistrica obudili v življenje prvo Poslovno borzo lokalnih ponudnikov iz čezmejnega območja od Ilirske Bistrice do Reke. Na borzi se je predstavilo 36 ponudnikov s področja turističnih in gostinskih storitev, kmetijstva, športa in kulture.

Kako zaustaviti turiste?

Iztočnica se je glasila: kako pretrgati tradicionalni hitri tranzit proti Kvarnerju in ustvariti regijsko povezovanje med Slovenijo in Hrvaško? Toliko bolj, ker so zgodovinske povezave Ilirske Bistrice in Kvarnerja, pa tu ne gre zgolj za Reko ali Opatijo, ostale tudi potem, ko je vmes posegla državna meja. Po letošnjem padcu le te in nenazadnje tudi poenotenem plačilnem sredstvu, je cona neizkoriščenega turističnega potenciala postala nova destinacija doživetij in užitkov.

Marjana Grčman, prvopodpisana pod novinarsko Pobudo za tesnejše čezmejno sodelovanje.

Zaledje Reke ima svojo strategijo turizma

Viškovo, Jelenje, Klana, Kastav, Matulji in drugi kraji nad Kvarnerjem so imena brez turističnega prestiža in vendar so v zadnjem letu dni, po besedah Marjane Kalčić, direktorice Turistične zajednice Matulji, s svojimi turističnimi ponudniki ustvarili preko 100.000 evrov dobička. Kako jim je uspelo? Tudi to nam je povedala in sicer z besedami: »Mi nimamo turistične strategoije za katero bi drago plačali! Mi vemo, da lahko človeka zaustavimo ali privabimo samo z lokacijo, zgodbo in človekom!« To z drugimi besedami pomeni zanimivo destinacijo, zgodbo ali motiv in prijaznega človeka, domačina, pa naj bo to oštir, vodič, kmet, trgovec…

Slovenija ima zelo, zelo drage strategije in zato za svoje promocijske akcije pobira visoka in najboljša priznanja in nagrade na raznih borzah in tujih medijskih hišah. Potem pa preštevamo prihodke, število obiskovalcev in dobiček…

Slovenska košarica »daril« turizmu

Slovenija ima na mejnem območju, če zaobjamemo okolico Ilirske Bistrice, Pivke, Postojne pa tudi Cerknice in Starega trga zelo veliko turističnih zanimivosti. Predvsem manj znanih!  Pivška presihajoča jezera, grad Prem, Park vojaške zgodovine, Snežnik, pa seveda vse to, kar prinašajo kras, planote in gozdovi, ter številne postojanke za čas, ko udarita lakota in žeja, pa želja po prenočitvi. Videli smo jih, na prvi turistični borzi: kmetija Slavec, Hotel in restavracija Pira, Gostinstvo kulinarična doživetja Urbančič iz Neverke pri Košani, Kmetija Miše, Kmetija Peternelj, Posestvo Brida z glampingom, pa namestitev Bela kapa iz Kosez, če naštejemo samo nekaj obiskovalcev borze.

Posebej pa je med njimi izstopal Florjan Žnidaršič, kulinariki predan, mlad kuhar iz Cerknega, ki verjame v svojo kreativnost in razumevanje posebnosti pri kuhi, pa tudi, ko ustvarja lepoto krožnika. Lahko se ga najame tudi za ustvarjanje na domu.

Kuhar Florjan stavi na mladost, predanost in kreativnost, pride tudi na dom!

Pobuda Društva turističnih novinarjev Slovenije

Na dogodku je Društvo turističnih novinarjev Slovenije dalo pobudo obmejnim občinam, Regionalni razvojni agenciji Zeleni kras, turističnim združenjem in agencijam, za tesnejše čezmejno sodelovanje, ustvarjanje skupnih zgodb in bolj enoten nastop na trgu. Člani Društva smo s podpisom pobude hkrati tudi simbolno izrazili svojo pripravljenost za celovitejšo predstavitev obmejnih turističnih zgodb v medijih. Vse z željo, da bo turizem skupni projekt obmejnih občin in celotne regije Zelenega krasa ter Primorsko-goranske županije, ter da bo to območje zaživelo kot en prostor z (najmanj) dvema kulturama, ki se med seboj spoštujeta, se dopolnjujeta in, kjer je le mogoče, tudi povezujeta.

Pobuda za tesnejše čezmejno sodelovanje

Peter Misja, udeleženec strokovnega posveta, sicer župan občine Podčetrtek, se je seveda takoj zavzel za podobno akcijo v svoji občini, ki pokriva dobršni del vzhodne meje s Hrvaško. Predlagal je ustanovitev konzorcija, ki bi se zavzel za čezmejno povezovanje na turističnem in drugih področjih.

Vir: Renata Picej

Zakaj pa ne? Pravzaprav – končno! Turizem vendar nima meja in se ne konča na meji občin ali na robu državne meje! Meja prinaša dodano vrednost! Prav to dejstvo je napeljalo Društvo turističnih novinarjev Slovenije, da so konec aprila, skupaj s TIC Ilirska Bistrica obudili v življenje prvo Poslovno borzo lokalnih ponudnikov iz čezmejnega območja od Ilirske Bistrice do Reke. Na borzi se je predstavilo 36 ponudnikov s področja turističnih in gostinskih storitev, kmetijstva, športa in kulture.