Število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji se zmanjšuje. Po prvih začasnih podatkih iz Popisa kmetijstva 2020 imamo v Sloveniji 67.927 kmetijskih gospodarstev ali za 9 % manj kot v 2010 (74.646) in za 21 % manj kot v 2000 (86.467).
Povprečno kmetijsko gospodarstvo je večje kot pred desetletjem. Povprečno kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji v letu 2020 je po začasnih podatkih imelo v uporabi 7,0 ha kmetijskih zemljišč (skupni pašniki niso vključeni) in redilo 6,0 glave velike živine (GVŽ). Povprečna površina kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) je bila za 0,6 ha večja kot pred desetimi leti in za 1,4 ha večja kot pred dvajsetimi leti. Povprečno število GVŽ pa je bilo za 0,4 večje kot pred desetimi in za 0,6 večje kot pred dvajsetimi leti.
Kmetijska gospodarstva, ki so obdelovala najmanj 20 ha KZU, so v letu 2020 predstavljala le 6 % vseh kmetijskih gospodarstev, obdelovala pa so 34 % vseh KZU. Kmetijska gospodarstva, ki so obdelovala manj kot 3 ha površine, vsa skupaj pa le 9 % KZU, pa so na drugi strani predstavljala kar 38 % vseh kmetijskih gospodarstev. V vmesno skupino kmetijskih gospodarstev, tj. takih z vsaj 3 ha, vendar z manj kot 20 ha KZU, se je uvrstilo 55 % kmetijskih gospodarstev; vsa skupaj pa so obdelovala 57 % skupne površine KZU.
Kot kažejo prvi podatki iz popisa kmetijstva 2020, se je struktura kmetijskih gospodarstev v zadnjih desetih letih spremenila glede na velikost kmetijskih zemljišč v uporabi. Povečali sta se število kmetijskih gospodarstev z najmanj 20 ha KZU in število kmetijskih gospodarstev brez KZU. Število kmetijskih gospodarstev v preostalih skupinah pa se je zmanjšalo.
Povprečno največja glede na površino KZU so v letu 2020 bila kmetijska gospodarstva v pomurski statistični regiji (9,0 ha), sledila so kmetijska gospodarstva v primorsko-notranjski statistični regiji (8,6 ha), povprečno najmanjša pa v obalno-kraški statistični regiji (4,5 ha).
Površina kmetijskih zemljišč v uporabi se v zadnjih 10 letih ni bistveno spremenila. Površina kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) in skupnih pašnikov skupaj je bila v letu 2020 (482.359 ha) približno enaka kot v letu 2010 (482.653 ha). Približno enaka je ostala tudi površina KZU brez skupnih pašnikov (v 2010: 474.432 ha; v 2020: 474.196 ha).
Od leta 2010 se je nekoliko povečala površina njiv (za 3 %, s 170.144 ha na 176.092 ha), površina trajnih travnikov pa se je nekoliko zmanjšala (za 2 %, z 277.492 ha na 271.136 ha). Površina trajnih nasadov se je spremenila (povečala) za manj kot en odstotek (s 26.796 ha na 26.969 ha).
Med kmetijskimi zemljišči v uporabi so obsegali največji delež trajni travniki in pašniki (57 % ali 271.136 ha), sledile so njive (37 % ali 176.092 ha) in trajni nasadi (6 % ali 26.969 ha).
Delež površine KZU v skupni površini regije je bil v letu 2020 največji v pomurski, podravski in posavski statistični regiji (v vsaki je obsegal več kot 30 % skupne površine regije), najmanjši pa v gorenjski, goriški in obalno-kraški statistični regiji (v teh regijah so KZU predstavljala manj kot po 15 % skupne površine regije).
Reja živine na kmetijskih gospodarstvih upada. Obseg živinoreje na kmetijskih gospodarstvih (ta se meri po skupnem številu GVŽ) se je od leta 2010 do 2020 zmanjšal za 3 % (s 421.553 na 408.683 GVŽ). Skupno število kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z živinorejo, pa se je v tem desetletju zmanjšalo za 23 % (z 58.648 na 44.974). Odstotek kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z živinorejo, je upadel z 79 % na 66 %.
V velikostnih razredih kmetijskih gospodarstev z manj kot 20 GVŽ se je glede na podatke iz leta 2010 zmanjšalo tako število kmetijskih gospodarstev kot tudi skupno število GVŽ, ki so jih redila ta gospodarstva. V razredu kmetijskih gospodarstev z najmanj 20 GVŽ se je število kmetijskih gospodarstev povečalo za 4 %, skupno število GVŽ, ki so jih ta redila, pa za 17 %.
Delež živinorejskih kmetijskih gospodarstev je bil največji v koroški in savinjski statistični regiji (v vsaki po več kot 80 %), povprečno število GVŽ na živinorejsko kmetijsko gospodarstvo pa je bilo najvišje v gorenjski (12,0 GVŽ) in podravski statistični regiji (11,0 GVŽ).
Skupno število goved, ki so jih redili na kmetijskih gospodarstvih v letu 2020, je bilo za malo manj kot odstotek večje kot v 2010 (v 2010: 472.333 goved; v 2020: 476.382 goved). Glede na leto 2010 se je bistveno povečalo skupno število perutnine, ki so jo redili na kmetijskih gospodarstvih, in to za 44 % (v 2010: 4.900.990; v 2020: 7.042.543). Število prašičev, ovc in koz je bilo v 2020 nižje kot v 2010, število prašičev za 38 % (s 382.031 se je zmanjšalo na 235.473), število ovc za 17 % (s 137.737 na 114.365) in število koz za 21 % (s 34.864 na 27.385).
Od 2010 do 2020 se je zmanjšalo tudi število kmetijskih gospodarstev, na katerih so se ukvarjali s posamezno panogo živinoreje. Z rejo goved se je v 2020 ukvarjalo za 21 % manj kmetijskih gospodarstev kot v 2010 (s 36.119 na 28.485), z rejo perutnine za 25 % manj (s 36.240 na 27.015), z rejo prašičev za 54 % manj (s 26.441 na 12.198), z rejo ovc za 19 % manj (s 6.181 na 5.016) in z rejo koz za 20 % (s 4.214 na 3.374).
Več statističnih podatkov iz Popisa kmetijskih gospodarstev najdete TUKAJ.
Vir: SURS
