Številni centri za socialno delo težje dostopni za gibalno in senzorno ovirane invalide

Posebno poročilo Varuha človekovih pravic o dostopnosti centrov za socialno delo za gibalno in senzorno ovirane invalide kaže na zaskrbljujoče razmere. Po opozorilih varuha Petra Svetine je nedopustno, da se desetletje po uveljavitvi zakona o izenačevanju možnosti invalidov ti še vedno pogosto znajdejo pred številnimi ovirami v javnih ustanovah.

Posebno poročilo, ki je prvo v mandatu aktualnega varuha človekovih pravic, po besedah Svetine pošiljajo v DZ in pričakujejo ukrepanje. Današnjo predstavitev poročila so pripravili v luči sobotnega mednarodnega dneva invalidov, “da se ne bomo samo trepljali po ramah in govorili, kako vključujoča družba smo in kako cenimo invalide“, je dejal na današnji novinarski konferenci.

Po izsledkih poročila štiri enote centrov za socialno delo lani še niso imele zagotovljene dostopnosti za gibalno ovirane. Po besedah Svetine so uporabniki navajali, da so se zaposleni prilagodili in jih sprejeli zunaj ali pa je pogovor potekal v vozilu. Devet objektov ni imelo za invalide prilagojenih parkirnih mest, 18 pa ne primernih sanitarij. Invalide so usmerjali v sanitarije na bližnji bencinski servis ali v 200 metrov oddaljen zdravstveni dom, kar je po besedah Svetine nesprejemljivo.

Dostopnost za senzorno ovirane pa je še slabša. Le dobra polovica centrov za socialno delo ima jasno označen vhod, ki nudi neoviran dostop osebam z motnjami sluha in vida. Le ena od enot ima taktilne oznake za orientacijo slepih in slabovidnih, delno urejene taktilne oznake pa imajo tri enote. Reliefnih napisov in simbolov ter napisov v Braillovi pisavi ne zagotavlja nobena enota centrov za socialno delo. Nobena enota tudi nima prikazovalnikov pisnih informacij, predvajalnikov z video posnetki pomembnih informacij v znakovnem jeziku in s podnapisi. Prav tako na nobeni enot ni možnosti vgradnje slušne zanke.

V Sloveniji sicer deluje 63 enot centrov za socialno delo, nekatere poslujejo v več objektih. Varuh je poizvedovanje o izbranih vidikih dostopnosti za gibalno ovirane začel marca 2021, januarja 2022 pa še o vidikih dostopnosti za senzorno ovirane. Po besedah Svetine so s svojim poizvedovanjem nekatere centre spodbudili k ukrepanju. Nad odgovori nekaterih pa so bili zgroženi, saj je bilo v njih zaznati ali brezbrižnost ali celo namerno podcenjevanje invalidov, je dejal.

Predsednik Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije Stanko Novak je opozoril, da so pri dostopu problematični tudi prestrma ali preozka klančina, preozka vrata v sanitarije in dvigala, stari in posedeni tlakovci ter luknjasta cestišča. Tudi dvižna ploščad, kakršno imajo denimo ob glavnem vhodu v DZ, po njegovih besedah ni praktična, saj je počasna in posameznik sam z njo ne more upravljati, prav tako ni primerna za težke vozičke.

Predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl je dejal, da se jim včasih zdi, da njihova invalidnost za koga niti ni preveč resna ovira. Dodal je, da imajo slepi in slabovidni praviloma s seboj vedno nekoga, ki jim pomaga, da pa bi bilo potrebnega več osveščanja, da je nekaj, kar za večino ne predstavlja težave, za druge težava. Nekatere prilagoditve namreč po njegovih besedah niti ne zahtevajo veliko sredstev.

Strokovni sodelavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Anton Petrič pa je opomnil, da so gluhe osebe z izjemo gluhoslepih na videz neopazni invalidi, dokler nekdo z njimi ne vzpostavi stika. Večina jih zadeve ureja s pomočjo tolmača, a se po Petričevih navedbah pogosto dogaja, da jih strokovni delavci odpravijo, češ da jim bo pomagal tolmač, kar pa po njegovem prepričanju ni prav, saj tolmač ni strokovni delavec ali svetovalec. Petrič je pozval, da bi centri za socialno delo oblikovali enotno stran z informacijami, ki bi bile prilagojene invalidom, da bi uredili možnost spletnega naročanja, saj se gluhi po telefonu ne morejo naročiti, ter da bi imeli na centrih tudi indukcijsko zanko.

Z ministrstva za delo pa so sporočili, da so k navedeni problematiki dostopnosti prostorov centrov za socialno delo aktivno pristopili. “Neurejena dostopnost stavbe ostaja na Centru za socialno delo Osrednja Slovenija – zahod, na enoti Ribnica. Ministrstvo bo v neposrednih pogovorih z direktorico centra poiskalo najbolj optimalne rešitve, da se problematika čim prej razreši,” navajajo na ministrstvu.

Poudarili so, da se tudi ostale direktorice in direktorji centrov za socialno delo, katerih poslovni prostori še ne zagotavljajo vseh elementov dostopnosti, trudijo, da bi prostore centrov čim bolj prilagodili vsem zahtevam zakonodaje, kar pa je z vidika dejstva, da je večina prostorov v najemu, težko doseči z najemodajalci. Vsekakor bo ministrstvo na ta dejstva direktorje centrov še naprej opozarjalo.

Dodali so še, da zakon o izenačevanju možnosti za invalide določa, da je treba primerno prilagoditi objekte v javni rabi najkasneje do leta 2025, če pa se objekt obnavlja, mora biti prilagoditev opravljena ob rekonstrukciji objekta. To pa nadzoruje gradbena inšpekcija.

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije