Dopolnjeni Zakon o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema bolj jasno opredeljuje, da Banka Slovenije pri izvajanju makrobonitetnega nadzora ni vezana na določbe predpisov o izvršbi in zavarovanju. Banka Slovenije je namreč pravne podlage doslej tolmačila na način, da je pri izdaji makrobonitetnih ukrepov, povezanih z omejitvijo kreditiranja prebivalstva, vezana na omejitve iz teh predpisov.
Z dopolnitvami Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema smo tako nedvoumno omogočili takšno izvajanje makrobonitetnih ukrepov Banke Slovenije za kreditiranje prebivalstva, na katere ne bo vplivala vsakokratna korekcija minimalne plače, temveč samo neodvisna ocena regulatorja.
Banka Slovenije je novembra 2019 uvedla zavezujoči makrobonitetni ukrep, vezan na omejitev kreditiranja prebivalstva. Ob zadnjem, januarskem dvigu minimalne plače se je kreditna sposobnost kreditojemalcev s prihodki med minimalno in povprečno plačo pomembno zmanjšala. Ministrstvo za finance je pristopilo k reševanju omenjene problematike tako, da je s prilagoditvijo zakonodaje naslovilo zadržke, ki so, zaradi tolmačenja pravnih podlag iz zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, Banko Slovenije vodili pri oblikovanju njenih makrobonitetnih ukrepov.
Z namenom večje jasnosti glede pooblastil Banke Slovenije pri izdaji makrobonitetnih ukrepov smo z dopolnitvami zakona jasneje opredelili, da nadzorni organi, kamor sodi tudi Banka Slovenije, pri izvajanju makrobonitetnega nadzora niso vezani na določbe glede omejitve izvršbe, kot jih določajo predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje.
Na podlagi dopolnitev zakona bo tako lahko Banka Slovenije brez kakršnegakoli dvoma glede njenih pristojnosti še bolj neodvisno prilagajala makrobonitetni ukrep glede omejitve kreditiranja potrošnikov neodvisno od sprememb višine (bruto) minimalne plače, ki se po zakonu, ki ureja minimalno plačo, usklajuje najmanj enkrat letno in ki v primeru njenega povišanja zmanjšuje kreditno sposobnost potrošnikov.
Banka Slovenije bo po uveljavitvi dopolnitev zakona tako lahko določila tudi drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati potrošniku (kreditojemalcu), na primer na podlagi ocene nujnih življenjskih stroškov. Banka Slovenije bo na tak način lahko svojo funkcijo sprejemanja in prilagajanja makrobonitetnih ukrepov izvajala na podlagi lastnih in drugih analiz oziroma ugotovitev ter ob upoštevanju ostalih predpisov, vezanih na bančni sistem.
Posledično bo torej lahko sprejemala takšne makrobonitetne ukrepe, za katere bo ocenila, da so najprimernejši za slovenski bančni sistem, zadolženost prebivalstva in širšo finančno stabilnost.
Vir: GOV.SI
