Težke kovine so bile v reki vseskozi prisotne, a jih je z leti sediment nekoliko pokril, lani pa jih je ujma odkrila na novo, je za STA dejal predsednik Koroške ribiške družine Tadej Paradiž. “Kar se ribolova tiče, žal sploh ne razmišljamo, ker ga enostavno ni mogoče izvajati skoraj po celotni dolžini reke Meže. Zdaj so potrebne pravilne sanacije,” je ocenil.
Upa na dobro sodelovanje z vodarji, projektanti in ministrstvom za kmetijstvo, ki je pristojno tudi za ribištvo. Kot največji problem zdaj izpostavlja to, da ne vedo, kje vse se bodo letos še izvajala sanacijska dela, kajti tam, kjer bodo dela v reki potekala, po njegovih besedah nima smisla vanjo vlagati rib.
Ribiči lani spomladi opažali porast staleža, po ujmi “grozljivka”
Koroški ribiči imajo svojo matično jato in že leta skrbijo za nov zarod avtohtonih potočnih postrvi, ki jih potem vlagajo v reko Mežo, še posebej gorvodno, medtem ko nižje naseljujejo tudi šarenko.
Lani spomladi so tako že opažali, da je stalež v porastu, a v mesecih po poplavah ugotavljajo, da je nastala ogromna škoda. “Grozljivka,” je dejal Paradiž, ki ocenjuje, da so ostali mogoče na desetini ribjega zaroda, če sploh.
“Stanje je kaotično. Ne vem, kaj bomo pustili zanamcem, če ne bo sodelovanja,” je dejal. Da bo reka takšna, kot je bila pred ujmo, bo po njegovi oceni trajalo več let. Ribe iz reke Meže pa zaradi prisotnosti težkih kovin verjetno še dolgo ne bodo užitne, je dejal Paradiž. S tem se po njegovih besedah tudi vrednost vodotoka zmanjšuje.
Spomnil je še, da vsako leto plačajo 12.000 evrov koncesnine državi zato, da lahko upravljajo z delom reke Drave in s pritoki, kot je Meža. Opozoril je tudi na premalo znano dejstvo, da so ribiči v prvi vrsti varuhi narave in ribogojci in da v tem duhu vzgajajo tudi mlajše generacije.
Na stanje Meže vplivajo predvsem industrija, pritoki in mala hidroelektrarna
Tudi na Agenciji RS za okolje (Arso) navajajo, da se Meža v povirnem delu, to je na območju Črne na Koroškem, uvršča v dobro ekološko stanje, od Črne pa do izliva v Dravo v Dravogradu pa v slabo ekološko stanje, in sicer na podlagi biološkega elementa kakovosti ribe, s katerim vrednotijo splošno degradiranost.
Arso sicer kakovost reke Meže v okviru državnega monitoringa spremlja vsa leta na dveh merilnih mestih, to je v Topli v Zgornji Mežiški dolini in v Podklancu, tik preden se reka združi z reko Mislinjo in se nato izlije v reko Dravo. Občasno pa t.i. preiskovalni monitoring izvede še na dodatnih merilnih mestih.
Rezultati monitoringa kažejo, da je bila Meža na merilnem mestu Podklanc do vključno leta 2020 uvrščena v slabo kemijsko stanje zaradi preseganja vsebnosti kadmija in svinca v vodi, v letih 2021 in 2022 pa je bila Meža v Podklancu v dobrem kemijskem stanju. V povirnem delu, na merilnem mestu v Topli, pa Meža ni prekomerno onesnažena in je vsa leta v dobrem kemijskem stanju, so pojasnili na Arsu.
Dodali so, da k prekomernemu onesnaženju Meže s težkimi kovinami prispevajo industrijske odpadne vode, ki odtekajo v Mežo neposredno, in vsebujejo težke kovine arzen, baker, cink, kadmij, nikelj, svinec in železo. Hkrati k onesnaženju Meže s težkimi kovinami v Zgornji Mežiški dolini prispevajo pritoki Meže, ki odvodnjavajo večja odlagališča rudniških odpadkov, ki so v okolju ostali po zaključenem rudarjenju.
Na Arsu še poudarjajo, da ima velik vpliv na kakovost Meže tudi odvzem vode iz Meže v Črni za potrebe male hidroelektrarne. Pretok Meže je na odseku od mesta odvzema hidroelektrarne do sotočja z Jazbinskim potokom majhen.
“Ta odsek vključuje tudi območje tovarne Tab v Črni ter območje tovarn Tab in MPI Reciklaža v Žerjavu. Zaradi majhnega pretoka Meže imajo dotoki odpadnih voda na tem odseku veliko večji vpliv na kakovost Meže, kot bi ga imeli, če vode iz Meže ne bi odvzemali za potrebe male hidroelektrarne,” so ocenili na Arsu.
Rezultati preiskovalnega monitoringa Meže, ki je potekal v letih od 2018 do 2022, so tako pokazali, da je Meža s težkimi kovinami najbolj obremenjena na območju Zgornje Mežiške doline, kjer obratujejo podjetja skupine Tab, ki po navedbah Arsa predstavljajo glavne emisijske vire škodljivih snovi za vse segmente okolja.
Prispevek svinca in kadmija iz industrijskih voda po letu 2020 manjši
A so na Arsu navedli tudi, da je na podlagi izračunov ugotovljeno, da se je razlika med koncentracijo svinca na dolvodnem in gorvodnem merilnem mestu v Meži na obeh vplivnih območjih tovarn, v Črni in Žerjavu, v letu 2022 glede na predhodna leta precej zmanjšala. Podobno velja tudi za kadmij v vodi.
“To pomeni, da se je prispevek omenjenih kovin k onesnaženju Meže zaradi industrijske odpadne vode po letu 2020 zmanjšal.” To sovpada tudi z oceno kemijskega stanja Meže na dolvodnem merilnem mestu v Podklancu, kjer je bilo v letih 2021 in 2022 prvič ugotovljeno dobro kemijsko stanje glede vsebnosti težkih kovin v Meži.
V lanski ujmi pa je bilo porečje Meže med najbolj prizadetimi. Na Arsu pravijo, da o konkretnih vplivih lanskih poplav na ekološko stanje rek še ne morejo govoriti, ocenjujejo pa, da je možno poslabšanje ekološkega stanja. Med drugim je izredno vzorčenje vodotokov v drugi polovici lanskega avgusta pokazalo na povišano koncentracijo svinca in kadmija v Meži v Podklancu in svinca v Dravi na lokaciji Ormož most.
Vir: STA
