SB Slovenj Gradec vendarle ne bo treba vrniti slabih 600 tisočakov sanacijskih sredstev

Odbor DZ za zdravstvo je soglasno podprl predlog avtentične razlage 7. člena zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, da se za namensko porabo sanacijskih sredstev, ki so jih bolnišnice dobile na podlagi tega zakona, šteje poplačilo zapadlih obveznosti do porabe, ki ni časovno omejena.

Zakon, na podlagi katerega je 15 bolnišnic konec novembra 2017 prejelo skupaj skoraj 136 milijonov evrov sanacijskih sredstev, je določal, da lahko bolnišnice ta sredstva porabijo za plačilo zapadlih neplačanih obveznosti, pri čemer pa ni določal datuma, do kdaj bi se neplačane obveznosti štele kot zapadle.

Tega sta določili ministrstvi za finance in zdravje leto in pol po uveljavitvi zakona, tako je postal presečni dan 30. november 2017, ko so bolnišnice tudi prejele sredstva.

Na podlagi tega so proračunski inšpektorji splošnim bolnišnicam Trbovlje, Slovenj Gradec, Celje ter kranjski porodnišnici naložili vračilo tistih sredstev, ki so jih porabili za plačilo obveznosti s poznejšim datumom zapadlosti. Onkološki inštitut pa je moral v celoti vrniti sredstva, saj na ta datum niso imeli zapadlih neporavnanih obveznosti. Bolnišnice so se na odločitve inšpektorjev pritožile, a je vlada njihove pritožbe zavrnila.

Avtentično razlago so predlagali poslanci SMC, Jani Möderndorfer je pri tem opozoril, da je DZ edini, ki lahko razlaga zakon, ne pa ministrstvi. Prepričan je, da pri pripravi zakona ni bilo predvideno, da se pojavi presečni datum. Poleg tega je opozoril, da bolnišnice niso bile enako obravnavane v nadzorih.

S predlagano avtentično razlago pa se niso strinjali v zakonodajno-pravni službi DZ. Sonja Bien Karlovšek je dejala, da omenjeni člen zakona ni tako pomensko nejasen, da bi bila potrebna razlaga. Ta pa tudi ni dopustna, saj mora biti vsebina razlage enaka vsebini norme, ki jo je ta imela že ob njeni uveljavitvi. V nasprotnem primeru pa bi morali zakon spremeniti oz. novelirati.

Predstavnika urada za nadzor proračuna, ki je bolnišnicam naložil vračilo sredstev, Dušan Strle in Tadeja Savnik sta zanikala očitke, da bolnišnic niso obravnavali enakovredno in da so še pred soglasjem ministrstev uporabili presečni datum 30. november 2017 za upravičeno porabo sredstev.

A so direktorji bolnišnic, ki bi morale po odločitvah inšpektorjev vrniti sredstva, opozorili, da so v eni bolnišnici še pred določitvijo presečnega datuma opravili nadzor, pa tega datuma niso upoštevali. Gre za izolsko bolnišnico, za katero je inšpektorat naknadno odločil, da bodo opravili dodatni nadzor.

Ob tem je direktorica celjske bolnišnice Margareta Guček Zakošek opozorila, da so bili v tistem času med boljšimi po likvidnosti, a na račun tega, da takrat niso izplačevali nadur in niso šli v nabavo opreme. In to se je zdaj obrnilo v minus bolnišnici, saj če bi takrat manj plačali dobaviteljem, danes ne bi bili tukaj. Poleg tega so imeli tudi inšpektorji med samim inšpekcijskim nadzorom težavo z določanjem presečnega datuma, saj so ga po njenih besedah večkrat spremenili.

Direktorica trboveljske bolnišnice Romana Martinčič pa je izpostavila, da so takrat delovali v skladu z navodili ministrstva za zdravje, s čimer da se je strinjalo tudi ministrstvo za finance. Če bi morali postaviti rok za zapadlost računov, potem bi ga morali postaviti takrat, ko so bolnišnice sredstva porabile, ne pa po skoraj dveh letih, je dejala.

Člani odbora so izpostavili, da je problem v tem, da zakon ne določa presečnega datuma, ministrstvi pa sta z določitvijo presegli svoje pristojnosti. Kot je izpostavila Jelka Godec iz SDS, je danes to predmet razprave zato, ker je bil zakon “šlampasto” pripravljen.

Poslanec LMŠ Robert Pavšič pa se je vprašal, ali bodo dopustili, da bo interventni zakon, ki naj bi rešil problem likvidnosti bolnišnic, to zdaj povzročil.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila