V Sloveniji sta letos odmevala dva primera (napovedi) obsežnejših odpuščanj. Ameriška multinacionalka Adient je marca napovedala, da bo zaprla svoj obrat za proizvodnjo delov za avtomobilske sedeže in notranjo opremo avtomobilov v Slovenj Gradcu, s tem pa je zapečatila 430 delovnih mest. Prvih 150 jih je odpovedi že dobilo, preostali jih bodo postopoma do maja 2022. Italijanska skupina Safilo je medtem junija zaprla svoj obrat za proizvodnjo očal v Ormožu, zaradi česar je brez dela ostalo 557 zaposlenih.
“Likvidaciji obeh podjetij sta v javnosti dobro znani in gre za največja tovrstna primera v letošnjem letu. Medtem ko se bo vpliv likvidacije podjetja Adient na trgu dela poznal predvsem v naslednjih mesecih do konca leta, pa je vpliv likvidacije podjetja Safilo opazen že v zadnjih mesečnih podatkih,” je dogajanje za STA komentiral Sandi Meke, ki kot predstavnik Zavoda RS za zaposlovanje sodeluje z delodajalci.
V Slovenj Gradcu pripravljeni na priliv brezposelnih
Jasmina Juršič iz velenjske območne službe zavoda je za STA pojasnila, da se je zavod po napovedi Adienta takoj pripravil na večji priliv brezposelnih. Da bi bila prijava v evidenco iskalcev zaposlitve in nato v evidenco brezposelnih čim lažja in hitrejša, so za tamkajšnje ljudi že med odpovednim rokom pripravili informacijo o nadaljnjih postopkih in aktivnostih na zavodu, jim izročili vloge za uveljavljanje denarnega nadomestila ter pripravili terminski plan oz. vabilo z datumom in uro prijave na pristojnem uradu za delo.
“Brezposelni s prijavo v evidenco brezposelnih pridobijo osebnega svetovalca za področje zaposlovanja. Takoj po prijavi bomo z osebami opravili svetovalne razgovore in izdelali prve zaposlitvene načrte,” je napovedala.
Kot je dodala, je na pomoč priskočila Koroška gospodarska zbornica v sodelovanju s podjetjem in tudi zavodom, ki je že pred prvim vročanjem odpovedi pripravila preglednico kadrovskih potreb v okolici, dostopna je bila vsem v Adientu.
Obeti za Adientove delavce so ugodni, saj, tako Juršičeva, podjetja iz predelovalne dejavnosti, ki jih je na Koroškem okoli 60 odstotkov, že dalj časa izkazujejo konstantne potrebe po zaposlovanju tovrstnega kadra. “Vsa prijavljena prosta delovna mesta delodajalcev so na zavodu objavljena skladno z odločitvami delodajalcev in tako tudi dostopna brezposelnim osebam in širši javnosti,” je poudarila sogovornica. Izpostavila je še, da se tudi koroški uradi za delo srečujejo s strukturnim neskladjem.
Na Ptuju veliko zanimanje za odpuščene delavce
Število brezposelnih v evidenci območne službe zavoda Ptuj se je medtem po odpuščanjih v Safilu že povečalo, je za STA potrdil Tomaž Žirovnik iz te službe. Do srede se jih je na zavod iz tega podjetja prililo 410, a se jih je 73 do konca junija tudi že odjavilo – vsi razen dveh zaradi zaposlitve. V avgustu pa zavod iz Safila pričakuje še vsaj 100 prijav med brezposelne.
Tudi ti brezposelni naj bi imeli dobre priložnosti za zaposlitev. “Na regionalnem trgu dela vlada namreč precejšnje zanimanje delodajalcev za te delavce in večinoma se kar dogovarjajo za zaposlitve v avgustu in septembru,” je pojasnil Žirovnik.
Povpraševanje delodajalcev je po njegovih besedah veliko tudi v panogah gradbeništva, kmetijstva, gostinstva in turizma, sezonsko pa nekaj manj v proizvodnih dejavnostih (zaradi dopustov oz. kolektivnih dopustov). “Seveda pa je nekaj manj zanimanja za starejše delavce in osebe z omejitvami pri delu, za katere bodo potrebne spremembe kariernih poti in pomoč ukrepov aktivne politike zaposlovanja,” je opozoril.
Povedal je še, da so bili tudi ti brezposelni še kot zaposleni deležni informiranj o nadaljnjih kariernih možnostih, individualnih svetovanj, pa tudi možnosti vključitve v program Štartaj svojo kariero s potencialom, ki omogoča izobraževanja ter usposabljanja za nove karierne poti. “Vse z namenom čim hitrejše in čim kakovostnejše ponovne vključitve na trg dela,” je dejal in spomnil še na možnosti vključevanja v aktualne programe aktivne politike zaposlovanja, izmed katerih velja največje zanimanje za programa Usposabljam.se in Zaposli.me.
Prihodnost lahko kroji koronavirus
Sicer pa je zavod na ravni države konec julija zabeležil 70.655 brezposelnih, kar je 0,6 odstotka manj kot junija in 21 odstotkov manj kot julija lani. Ta številka je že zelo blizu tisti iz septembra 2019, ki je bila najboljša po izbruhu finančne krize. Tedaj je bilo uradno brez dela 69.834 oseb.
Kot je spomnil Meke, raziskava zavoda med delodajalci z 10 ali več zaposlenimi za drugo polovico leta kaže na 2,1-odstotno rast zaposlenosti. Najbolj spodbudne so bile v času izvedbe ankete napovedi za gostinstvo (7,0 odstotka), gradbeništvo (5,4 odstotka), poslovanje z nepremičninami (4,9 odstotka) in druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kamor sodijo tudi zaposlovalne dejavnosti (4,7 odstotka).
Ob tem pa je opozoril, da se situacija tekom leta lahko (tudi) zaradi koronavirusa spremeni.
Pripravila: Marjetka Nared
