Projekt dolgotrajne oskrbe na Koroškem z več predlogi za področni zakon

Pilotni projekt s področja dolgotrajne oskrbe, ki je na Koroškem potekal zadnji dve leti, se zaključuje. Prinesel je vrsto novih spoznanj o potrebah na terenu in s tem tudi predloge za nastajajoči zakon o dolgotrajni oskrbi. Izvajalci projekta, predvsem pa številni uporabniki, so z izkušnjami in rezultati projekta zelo zadovoljni.

Upam, da bomo izkušnje iz projekta lahko prenesli vsaj v izvedbene akte o dolgotrajni oskrbi, če ne v sam zakon, ki ga vsi že nestrpno čakamo,” je na današnji predstavitvi izvajanja in rezultatov 1,7 milijona evrov vrednega pilotnega projekta na Ravnah na Koroškem dejal direktor Koroškega doma starostnikov Dravograd – Črneče Srečko Mlačnik.

V okviru projekta, pri katerem je s Koroškim domom starostnikov iz Črneč sodelovalo več partnerjev s področja zdravstva in sociale, so testirali veliko predlogov rešitev, med drugim enotno vstopno točko, novo ocenjevalno orodje za oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe in nove storitve.

Vse te rešitve, ki naslavljajo potrebe uporabnikov, nekako v obstoječih ureditvah manjkajo, je dejala v. d. generalne direktorice direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje Klavdija Kobal Straus, ki je z izvajanjem projekta na Koroškem zelo zadovoljna.

Po njenih besedah predlog zakona, ki je trenutno v javni obravnavi, implementira praktično vse rešitve, ki so bile testirane v okviru pilotnih projektov. Ob Koroški sta podobna pilotna projekta potekala tudi v Celju in Krškem. Prav pilotni projekti so po besedah Kobal Strausove izluščili nabor storitev, ki jih upravičenci potrebujejo, ter pokazali na potreben obseg kadrov za izgradnjo sistema dolgotrajne oskrbe.

Mlačnik je med predlogi, ki izhajajo iz izkušenj izvajanja projekta na Koroškem, izpostavil nujnost enotne vstopne točke, katere namen je centralizacija vseh informacij, ki jih uporabniki potrebujejo. Merila za sam sprejem v sistem dolgotrajne oskrbe pa bi po njegovih besedah morala biti malo manj ostra, kot so predvidena zdaj.

V okviru projekta je bilo na Koroškem zaposlenih 20 sodelavcev različnih strok, ki so v dveh letih prejeli 634 vlog za oceno upravičenosti, od tega je bilo kot upravičenih do dolgotrajne oskrbe ocenjenih 466 vlog. Med temi so nato pri več kot 200 upravičencih izvajali različne storitve, preostalo pa predstavljajo uporabniki, ki so bili vključeni v različne programe. Projekt je potekal v šestih koroških občinah.

Storitve so bile za uporabnike brezplačne. Ker se projekt zdaj zaključuje, uporabniki, teh je trenutno še 96, konec septembra ostajajo brez teh storitev, na katere so se, kot so povedali na današnji predstavitvi, navadili, saj so njim in njihovim svojcem zelo pomagale v vsakdanjem življenju.

Posebnost v okviru projekta na Koroškem je usposabljanje neformalnih oskrbovancev, a to po besedah vodje pilotnega projekta Marjane Kamnik v regiji pravzaprav ni novost, saj so tovrstna usposabljanja potekala že prej. V času pilotnega projekta so usposobili 82 neformalnih oskrbovancev, ki pomagajo pomoči potrebnim svojcem pri oskrbi v domačem okolju. “To je neprecenljivo bogastvo na Koroškem. Ti ljudje bodo za svojce skrbeli v domačem okolju in ti tako ne bodo potrebovali drugih storitev,” je danes poudarila Kamnikova.

Ena od storitev, ki so jih tudi testirali v okviru projekta, izhaja iz projekta telemedicine, s katerim slovenjgraška bolnišnica na daljavo spremlja bolnike s srčnim popuščanjem in sladkorno boleznijo. V projektu so testirali tudi pametno uro z osrednjim SOS gumbom za klic v sili, dobre izkušnje pa imajo tudi s predvajanjem glasbe osebam z demenco.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila