Revščina prisotna tudi v Sloveniji
Mednarodni dan boja proti revščini je leta 1992 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov v spomin na 17. oktober 1987, ko se je na trgu Trocadéro v Parizu, kjer je bila leta 1948 podpisana Splošna deklaracija o človekovih pravicah, zbralo več kot sto tisoč ljudi, da bi opozorili na žrtve skrajne revščine, nasilja in lakote.
Revščina tudi Sloveniji na žalost ni tuja, še posebej družinam, kjer starši kljub trdemu delu prejemajo minimalno plačo ali zelo nizke dohodke, s katerimi v svojih okoliščinah zelo težko preživijo, so pred svetovnim dnevom za STA poudarili na Slovenski Karitas.
V revščini pa se znajdejo tudi številni starejši, predvsem tisti z nizkimi pokojninami. Tako je lani materialno pomoč in pomoč pri plačilu najnujnejših položnic na Karitas prejelo več kot 17.600 starejših, kar 17 odstotkov več kot v letu poprej. Temu se pridružuje preko 8700 gospodinjstev, v katerih ljudje v aktivni dobi živijo sami.
Kljub nekaterim obetavnim gospodarskim kazalcem, med njimi predvsem zmanjšanju števila brezposelnih, se število prejemnikov pomoči ni zmanjšalo, opažajo tudi na Rdečem križu Slovenija. Med prejemniki je vedno več zaposlenih, ki prejemajo nizke plače, ki ne zadoščajo za dostojno preživetje, upokojencev z nizkimi pokojninami, enostarševskih družin in enočlanskih gospodinjstev.
Stisko številnih gospodinjstev z nizkimi prihodki poslabšale tudi avgustovske poplave
V zadnjem letu je na tveganje revščine močno vplivala draginja, zvišanje stroškov energentov in prehrane, so prepričani na Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Prav tako so svojo vlogo odigrale avgustovske poplave, zaradi katerih so se tudi finančno stabilne družine soočile z nepredstavljivimi stroški, so izpostavili.
Poplave so dodatno poglobile tudi socialno stisko številnih gospodinjstev, ki so že tako komaj shajala iz meseca v mesec, so poudarili tudi na Slovenski Karitas. Ocenjujejo, da je bilo samo na Koroškem v poplavah prizadetih več kot 30 odstotkov gospodinjstev, v katerih posamezniki prejemajo nizke pokojnine in bo potreba po pomoči v prihodnje še večja.
Nekateri ljudje, ki do tega poletja niso potrebovali humanitarne pomoči, so bili zaradi neurij in poplav to primorani storiti, so se strinjali tudi na RKS, kjer z različnimi oblikami materialne pomoči pomagajo prek 110.000 posameznikom. Po ujmah, ki so poleti prizadele Slovenijo, pa se je število prosilcev in prejemnikov pomoči še nekoliko povečalo.
Prepričani so, da se bo šele v prihodnjih tednih zares pokazalo, kako so ujme zarezale v socialni status mnogih družin in posameznikov. Stanovanja so namreč potrebna obnove, zneski na položnicah bodo višji in tudi tisti, ki so morda uspeli ustvariti neko finančno zaledje, so ga sedaj potrošili in bodo morda potrebovali pomoč, so poudarili.
Pod pragom tveganja revščine več oseb kot v prejšnjem letu
Stopnja tveganja revščine je bila lani 12,1-odstotna in se je v primerjavi z letom prej zvišala za 0,4 odstotne točke. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je živelo približno 251.000 prebivalcev Slovenije oziroma 8000 več kot leto prej, kažejo podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs).
Prag tveganja revščine je za enočlansko gospodinjstvo znašal 827 evrov na mesec, 56 evrov več kot leto prej. V absolutnem znesku je bilo to najvišje povečanje praga po letu 2005. Za štiričlansko družino, ki jo sestavljata dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let, je prag znašal 1737 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1241 evrov na mesec.
Stopnja dolgotrajnega tveganja revščine pa se je lani v primerjavi z letom 2021 znižala za 1,4 odstotne točke in je znašala 5,4 odstotka. Dalj časa (vsaj v treh od zadnjih štirih let) je pod pragom tveganja revščine živelo približno 100.000 prebivalcev Slovenije oziroma 23.000 manj kot leto prej.
Na mednarodnem nivoju letos poudarek na poštenem plačilu
Tema letošnjega mednarodnega dne boja proti revščini je sicer Dostojno delo in socialna zaščita: Dostojanstvo v praksi za vse. Tema poziva k univerzalnemu dostopu do dostojnega dela in socialne zaščite kot sredstvu za ohranjanje človeškega dostojanstva vseh ljudi ter poudarja, da mora dostojno delo opolnomočiti ljudi, zagotavljati pošteno plačilo in varne delovne pogoje ter v osnovi priznavati vrednost in človeškost vseh delavcev, so opozorili Združeni narodi.
Tema je tudi poziv političnim voditeljem in oblikovalcem politik, naj v vseh procesih odločanja kot vodilo uporabijo človeško dostojanstvo, da bi zagotovili napredovanje temeljnih človekovih pravic in socialne pravičnosti pred zasledovanjem dobičkov podjetij.
Za zmanjševanje revščine so ključni ukrepi na svetovni ravni, kjer v najrevnejših državah sveta, še posebno na območju podsaharske Afrike, milijoni ljudi živijo v skrajni revščini, so prepričani na Slovenski Karitas. “Zagotovimo, da do leta 2030 ne bo več potrebno obeleževati mednarodnega dneva za izkoreninjenje revščine, ampak da bo do takrat revščina v Evropi in v svetu skoraj pozabljena,” pozivajo.
