Kot so sporočili iz Policijske uprave Celje, imajo v policiji ničelno toleranco do kakršnegakoli nasilja. Začetni ukrepi policije so v prvi vrsti namenjeni takojšnji zaščiti žrtve, zavarovanju dokazov in izsleditvi storilca dejanja.
V omenjenem primeru so policisti evidentirali mladoletno oškodovanko in potrdili več mladoletnih oseb, osumljenih uradno pregonljivega kaznivega dejanja nasilništva po II. odstavku 296 člena ZK-1. Ker gre za mladoletne osebe, katerih odgovornost za posamezna ravnanja zakonodaja posebej opredeljuje, več podatkov o preiskavi policija ne more posredovati.
Policisti in kriminalisti pa v vseh tovrstnih preiskavah storijo vse, kar je v njihovi moči, da žrtve zaščitijo, z njimi pa postopajo še posebej skrbno in občutljivo.
Policisti v osnovnih in srednjih šolah redno izvajajo preventivne aktivnosti na temo preprečevanje medvrstniškega nasilja in oškodovance spodbujajo, da nasilna dejanja vrstnikov prijavijo policiji. Tudi zaradi tega so lani na območju Policijske uprave Celje zabeležili več prijav in sicer 109, kar je za dobrih 32% več kot leto poprej, ko so takšnih prijav prejeli 82. Kljub temu, da je bil v letu 2021 na območju območju celotne Slovenije zaznan padec tovrstnih kaznivih dejanj, pa se je število obravnavanih dogodkov v letu 2022 približalo številu, ki je bilo značilno pred ukrepi za zajezitev COVID 19. Tako so lani zabeležili 296 kaznivih dejanj, ki se uvrščajo med medvrstniško nasilje.
Razlogi za nasilna dejanja so različni, od potrebe po dominantnosti, lahko so posledica vzgoje ali videnih vzorcev v družinskem okolju, ali pa zgolj dokazovanje in postavljanje pred drugimi. Nasilje lahko izvaja posameznik ali pa nasilje izvaja skupina mladoletnikov. Ne sme pa se zanemariti niti dejavnikov tveganja, kot so alkohol, prepovedane droge, nasilje v družini, itd.
O vseh dogodkih, s katerimi je policija seznanjena, obvešča pristojne centre za socialno delo (ne glede na to, ali gre za protipravno ravnanje, kaznivo dejanje ali prekršek ali če dogodek ni v pristojnosti policije).
Policija pri tem izpostavlja, da se moramo zavedati posledic psihičnega nasilja (izsiljevanje, zasmehovanje, izključitev, žaljenje, obrekovanje, …) in spletnega nasilja. Kljub temu, da ti dogodki marsikdaj nimajo znakov kaznivega dejanja ali prekrška, pa vseeno močno prizadenejo žrtev in lahko pustijo trajne posledice. Povzročitelji takšnega nasilja so mladoletniki obeh spolov, prve oblike medvrstniškega nasilja pa se pojavljajo že tudi v vrtcu, nasilje pa se z leti samo stopnjuje.
Zaradi tega policija tukaj vidi predvsem večjo vlogo izobraževalnih ustanov v tem, da se aktivnosti usmeri v komunikacijo, sodelovanje, takojšen odziv, zlasti pa na preventivne aktivnosti. Seveda pa je pomembna tudi vloga staršev. Takoj, ko prepoznajo nenavadno obnašanje otroka, se morajo z njim pogovoriti. Lažje to storijo starši, ki ves čas komunicirajo z otrokom, se z njim pogovarjajo, jim otrok zaupa in tako jim bo zaupal tudi neprijetno izkušnjo.
Širjenje objav nasilnih dejanj na družbenih omrežjih ni pravi način za obveščanje o tem, da je do dejanja prišlo. V teh primerih je lahko žrtev istočasno žrtev neposrednega nasilja in ko to nasilje nekdo posname in objavi še posrednega nasilja, ki je dalj časa trajajoče, saj tovrstnih posnetkov skoraj ni mogoče umakniti z interneta, hitrost širjenja pa je nepredstavljiva.
Policija žrtve medvrstniškega nasilja poziva, da o vsakem nasilnem dejanju obvestijo starše, skrbnike ali učitelje. Vsako tovrstno dejanje je potrebno prijaviti, saj bodo policisti le na ta način lahko ukrepali zoper storilce.
Vir: PU Celje
