Ustavno sodišče zadržalo izvrševanje dela protikoronske zakonodaje na področju gradbeništva

  • Pixabay

Ustavno sodišče je sklenilo začeti postopek za oceno ustavnosti 2. člena zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19, ki do konca leta 2021 podaljšuje spremembe s področja gradbene zakonodaje iz prvega protikoronskega zakona. Do končne odločitve je izvrševanje tega dela zakonodaje zadržano.

Društvo za sonaraven razvoj Focus, Društvo za preučevanje rib Slovenije in Lutra – inštitut za ohranjanje naravne dediščine so v začetku maja vložili pobudo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 100.d člena, pa 100.e, 100.f in drugega odstavka 100.g člena noveliranega prvega protikoronskega zakona. Gre za člene s področja gradnje objektov.

100.d člen posega v projekte, ki so bili z uveljavitvijo gradbenega zakona leta 2018 v fazi pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Za vse te projekte predlog omogoča, da avtomatsko preidejo v integralni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. 100.e člen omogoča začetek gradnje projektov še pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.

100.f člen dviguje zahteve za sodelovanje nevladnih organizacij, ki imajo status, da delujejo v javnem interesu, v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja na najmanj 50 aktivnih članov za društva, najmanj tri zaposlene s sedmo stopnjo izobrazbe za zavode oz. najmanj 10.000 evrov premoženja za ustanove. Vsi pogoji morajo biti izpolnjeni tudi za dve leti nazaj. 100.g člen pa enake pogoje uvaja še za nevladne organizacije, ki zoper gradbeno dovoljenje uresničuje pravno varstvo na podlagi gradbenega zakona ali zakona o ohranjanju narave.

Okoljski minister Andrej Vizjak je ob sprejemanju zakonodaje poudaril, da bodo te spremembe občutno pospešile gradbeno aktivnost. “Vsak mesec, ko čakamo z investiranjem in z gradnjo, je izgubljen in posledično bo prilivov v državno blagajno manj,” je opozoril aprila.

Nevladni sektor je medtem opozarjal, da je nova ureditev ne le v nasprotju s slovensko ustavo, ampak tudi z določbami prava EU in aarhuško konvencijo. Med drugim so kot sporno izpostavljali dejstvo, da morajo nevladne organizacije za sodelovanje v postopkih izpolnjevati ne le v danem trenutku, ampak tudi za dve leti nazaj.

Prvi protikoronski zakon je sicer z 31. majem prenehal veljati, vendar je vlada veljavnost vseh spornih členov z 2. členom tretjega protikoronskega zakona podaljšala do 31. decembra 2021.

Ustavno sodišče je danes objavilo, da bo začelo postopek za oceno ustavnosti 2. člena tretjega protikoronskega zakona v zvezi s spornimi členi. Do končne odločitve se tudi zadrži izvrševanje tega člena v zvezi s četrtim odstavkom 100.d člena, 100.e in 100.f členom ter drugim odstavkom 100.g člena prvega protikoronskega zakona, so zapisali.

Naroči se
Obvestilo o
guest
0 Comments
Inline Feedbacks
View all comments

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila