Search
Close this search box.

PD Mežica želi obnoviti Dom na Peci

Leto 2018 sta mežiško planinsko dejavnost zaznamovali dve častitljivi obletnici, 90. obletnica otvoritve prve Uletove koče ter 60. obletnica otvoritve sedanjega Doma na Peci, ki je ponovno potreben obnove, pri čemer jim lahko pomagate tudi vi.

Člani UO PD Mežica so v spodnjem prispevku strnili misli in obudili spomine o njihovem delovanju skozi leta, predvsem pa o gradnji Doma na Peci (1665 m), ki ga bodo v naslednjih letih tudi obnovili. Kot pravijo, je v mandatnem obdobju 2019 – 2023 treba obnoviti gostinski prostor, vodovodno napeljavo, vse sanitarije ter sobe v zgornji etaži koče. V roku naslednjih nekaj let pa po obnovi kliče tudi streha koče, nujno pa bi bilo treba urediti tudi ogrevanje sob.

Uletova koča vojne vihre ni preživela, zato je bila prva velika povojna želja mežiških planincev izgradnja nove koče. Ta je društvo prisilila v povečanje denarno donosne nižinske turistične ponudbe. S tem namenom je bila leta 1950 ustanovljena planinska postojanka Pikovo. V Narodnem domu v Mežici je bil urejen planinski kotiček. Leta 1952 je bila kapelica na Peci adaptirana v bivak. Ustanovljena je bila postojanka Grauf nad Mežico, ki je smučarjem in pohodnikom na Peco nudila informacije ter okrepčilo. Odprli so tudi postojanki Škrubej in Helena v Podpeci. Zgrajen je bil 2500 m dolg elektrovod na Peco ter leta 1957 še tovorna žičnica Mirjanci – Peca.

Prva leta po vojni je bilo območje Pece, preko katere poteka državna meja, strogo zastraženo. Leta 1952 pa je Ministrstvo za notranje zadeve končno le izdalo dolgo let pričakovano dovoljenje za dostop na Peco ter s tem zeleno luč gradnji novega Doma na Peci. Mežiški planinci so takoj pričeli z akcijo. Na občnem zboru društva so naslednje leto izvolili številčno močnejši in strokovno usposobljen upravni odbor, ki mu je predsedoval Anton Jurhar.

Leta 1954 je bil za Dom na Peci vzidan temeljni kamen s spominsko listino. Gradnja se je lahko pričela, s tem pa obilica dela, odrekanja ter spopadanja z mnogimi težavami in ovirami. Za uresničitev smelega načrta, ki ni predvideval le skromne koče, temveč razkošno zgradbo, »dom za počitek ljubiteljev planin in narave«, je bilo potrebno zbrati veliko denarja, izrisati načrte, izbrati material, les, kamen, apno, pesek … in najti način, kako vse to spraviti na mesto gradnje. Pridobiti je bilo treba zidarje, gozdarje, tesarske mojstre, poiskati tiste, ki bodo gradnjo vodili ter tiste, ki bodo v dolini nabirali sredstva.

PD Mežica lahko pomagate s prostovoljnimi oziroma donacijskimi prispevki, ki jih društvo zbira na TRR: SI56 0247 0001 0889 732 (Planinsko Društvo Mežica, Trg 4. Aprila 4, 2392 Mežica; račun je odprt pri NLB).

Ko so bili načrti za dom izdelani, je sledila priprava temeljev, razna merjenja ter nošenje za zidavo potrebnega materiala. Najhujše je bilo spravilo peska z osli z Rišperga in Najbrževih peči po slabi kolovozni poti do Tomaževe koče in naprej čez Kajzerco. Pri Tomaževi koči se je oslom na hrbtih pridružilo še apno. Lokacija koče je bila zaradi obilice okoliške suhljadi povsem primerna za pripravo in kuhanje tega zidarskega veziva. Pogoji za delo so bili težki tudi na samem gradbišču. Elektrike sprva ni bilo.

Trpljenje in obup je premagala človeška vztrajnost; med tednom in tudi ob sobotah najprej delo v rudniku ali v gozdu, prosti čas pa za prostovoljno delo v planinstvu. Ljudje so navdih za delo jemali iz občutka pripadnosti društvu, v trdni veri, da njihov trud ne bo zaman. Za svoje delo niso zahtevali, niti pričakovali plačila. Zavedali so se svoje moči in svojih zmožnosti. Tudi kmeta Mihev in Žačen, ki sta kot lastnika gozdov na Peci dala osnovni material za gradnjo, za to nista dobila denarja. Oba sta delavcem dajala hrano iz lastnih zalog, največkrat kos črnega kruha in pol klobase.

Leto 1956 je potekalo v znamenju naglice. Objekt je bilo potrebno spraviti pod streho še pred zimo in tako preprečiti škodo, ki bi jo lahko povzročila preobilica zapadlega snega. V začetku leta 1957 je društvu v celoti zmanjkalo denarja. Kljub temu je bilo potrebno še veliko postoriti. Dom je potreboval zaključna dela, potreboval je okna, vrata, stenske obloge, tla, strope, pohištvo in ostalo opremo. Nizke cene svinca so v tem času tudi glavnega donatorja, Rudnik Mežica, prisilile, da je zaprl svojo mošnjo. 

Velika želja tistega časa, pravzaprav nuja je bil električni vod, ki bi marsikatero delo precej olajšal ter tovorna žičnica, ki bi dodobra razbremenila hrbte ljudi in tovornih živali. Društvo je pričelo s pošiljanjem prošenj za kredite ter druge vrste pomoči. Še bolj je okrepilo prostovoljno dejavnost. Tudi ves dohodek nižinskih postojank se je namenjal izključno za gradnjo nove koče. Vztrajanje se je obrestovalo.

PZS je društvu nazadnje le odobrila kredit. Sosednja planinska društva, tudi iz Maribora, so vsako nedeljo na delovišče poslale skupino 10 do 15 prostovoljcev. V letni gradbeni sezoni so ljubitelji planin opravili več kot 600 ur prostovoljnega dela. Čez zimo 1957-58 so stekla tudi mizarska dela v rudniški delavnici. Kočo so otvorili 7. Septembra leta 1958.

Vsa ta leta je Dom na Peci z gostoljubjem in nudenjem zavetja služil domačim in tujim planincem, ki so obiskali Peco. Planinsko društvo Mežica je s pomočjo lastnih in doniranih sredstev skozi celotno obdobje kočo redno vzdrževalo ter obnavljalo. Na prelomu tisočletja jo je opremilo z biološko čistilno napravo. Leta 2003 je obnovilo okna in zunanjo fasado, med leti 2011 in 2018 je obnovilo kuhinjo ter sobe in ležišča v prvi etaži koče.

Dotrajanost preostalih delov objekta društvu ne pušča časa za počitek. V mandatnem obdobju 2019 – 2023 je potrebno obnoviti gostinski prostor, vodovodno napeljavo, vse sanitarije ter sobe v zgornji etaži koče. V roku naslednjih nekaj let bo potrebno obnoviti tudi streho koče, ki na nekaj mestih že pušča vodo. Za zagotavljanje udobja v sobah bi bilo nujno urediti tudi ogrevanje sob.

Opisana dela zahtevajo velika finančna sredstva, ki jih društvo v tako kratkem roku samo ne bo zmoglo zagotoviti. Vsakršna pomoč donatorjev bi bila zato pri uresničevanju zastavljenih ciljev zelo dobrodošla. Prispevke društvo zbira na TRR: SI56 0247 0001 0889 732 (Planinsko Društvo Mežica, Trg 4. Aprila 4, 2392 Mežica; račun je odprt pri NLB).

Besedilo: UO PD Mežica