Subvencioniranje čakanja na delo doma, ki je skupaj s subvencioniranjem skrajšanega delovnega časa trenutno nosilni ukrep za zaščito delovnih mest, v skladu z zdaj veljavnimi ukrepi velja do 31. januarja. Po predlogu naj bi ga podaljšali še za tri mesece.
“Ker so trenutne razmere primerljive zadnjemu četrtletju 2020, lahko pomembnejše okrevanje gospodarstva pričakujemo šele v drugi polovici leta, zato bomo subvencioniranje čakanja na delo podaljšali do konca aprila,” je danes na novinarski konferenci na Brdu pri Kranju povedal Cigler Kralj. Ob tem bo dal osmi protikoronski zakon vladi možnost, da ukrep še dvakrat podaljša za po mesec dni.
“To je še kako pomemben ukrep,” je o subvencioniranju čakanja na delo, ki ga imajo delodajalci na voljo že vse od prvega dne po prvi razglasitvi epidemije sredi marca lani, dejal minister. Samo v januarju se je denimo za ta ukrep prijavilo več kot 11.000 delodajalcev za okoli 40.000 zaposlenih.
Kot drugi nosilni ukrep osmega protikoronskega zakona je omenil prevzem dela bremena delodajalcev zaradi zvišanja minimalne plače z letošnjim januarjem. Ta se bo zvišala na 1024,24 evra bruto, se je Cigler Kralj danes dogovoril s socialnimi partnerji.
“Ta problem bomo skušali ublažiti, da naenkrat ne izgubimo na tisoče delovnih mest, ki jih v vsakem primeru potrebujemo,” pa je o pomoči delodajalcem pri zakonskem zvišanju minimalne plače dejal Janša.
Po predlogu se bo najnižja osnova za socialne prispevke znižala s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače. Ukrep bo zaenkrat veljal do konca junija, z njim pa se bo po izračunih Cigler Kralja delodajalcem odvzelo 40 odstotkov bremena dviga minimalne plače.
Osmi protikoronski zakon bo uveljavil še nekaj podaljšanj veljavnih ukrepov. S tem naj bi pomagali trgu dela, gospodarstvu, zaposlenim in državljanom preživeti in se pripraviti na čas, ko bo treba hitro vnovič zagnati dejavnosti, je povzel Cigler Kralj.
Med drugim je napovedal razširitev subvencioniranja skrajšanega delovnega časa tudi na kmetije, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ter dopolnitev kroga upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka za otroke iz sedmega protikoronskega zakona s polnoletnimi dijaki. Mesečni temeljni dohodek in povračilo fiksnih stroškov bosta veljala do nadaljnjega, je še dejal.
Janša je bo tem dodal, da v tokratnem protikoronskem zakonu še ne bo nekaterih dodatnih ukrepov za ciljano blaženje posledic epidemije v posameznih delih gospodarstva. Podatki za leto 2020 namreč še niso v celoti na voljo.
Se pa predlogi že zbirajo, je povedal premier, ki ga veseli, da je glede na stopnjo brezposelnosti Slovenija v zgornji polovici dobrih držav. “Gospodarstvo je živo, zaposluje,” je dejal in ugotovil, da je Slovenija zagotovila najdebelejšo in najširšo blazino za blaženje posledic epidemije v Evropi.
Preberite še: Socialni partnerji: Minister napovedal dvig minimalne plače na 1024 evrov bruto
