Ministrov predlog so za STA potrdili izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček, direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger in predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič.
Z januarjem se mora skladno z zakonom o minimalni plači iz leta 2018 za izračun minimalne plače namreč uporabljati nova formula, na podlagi katere mora minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške.
Ti od leta 2017, ko je bil pripravljen zadnji izračun košarice minimalnih življenjskih stroškov, za samsko osebo znašajo 613 evrov. Zakon o socialno varstvenih prejemkih posodobitev zneska predvideva leta 2023.
Zakon o minimalni plači določa, da konkretno višino minimalne plače v bruto znesku za posamezno leto po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji določi minister, pristojen za delo. Znesek mora biti objavljen v uradnem listu najpozneje do 31. januarja.
Delodajalske organizacije sicer že nekaj časa opozarjajo, da mnoga podjetja zvišanja minimalne plače ne bodo prenesla. Opozorila je še okrepila epidemija covida-19 in delodajalci so vladi predlagali začasno zamrznitev minimalne plače. Sindikati so se temu ostro uprli in vztrajajo, da zamrznitev ne pride v poštev.
Vlada je poskušala nesoglasje rešiti s kompromisnim predlogom, po katerem bi bila nova formula za izračun minimalne plače uveljavljena šele 1. aprila. Do konca septembra bi stroške zvišanja krila država, nato pa delodajalci. Vendar pa sta takšnemu predlogu nasprotovali obe strani, zato ga vlada v sedmi protikoronski zakon ni vključila.
Kljub temu subvencija dviga ostaja predvidena. Cigler Kralj je namreč nedavno napovedal, da naj bi bilo začasno subvencioniranje dviga minimalne plače delodajalcem eden od ključnih ukrepov v okviru nastajajočega predloga osmega protikoronskega zakona.
Podrobnosti bo minister po pričakovanjih predstavil na novinarski konferenci na Brdu pri Kranju.
