Društvo SOS telefon je spomnilo, da letos mineva 30 let od sprejetja pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje. Ta dokument po njihovih besedah ostaja najnaprednejši in najširše podprti globalni načrt za pravice žensk in deklet. Usmerjal je politike in programe na ključnih področjih, kot sta denimo izobraževanje in boj proti nasilju v družini. Pred letom 1995 je imelo le 12 držav zakonodajo proti nasilju v družini, danes pa obstaja več kot 1500 zakonodajnih ukrepov v 193 državah, ki se nanašajo na to nasilje, so navedli.

Na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov menijo, da je 8. marec priložnost za razmišljanje denimo o vsakdanjosti seksizma in o načinih, kako zmanjšati učinke draginje pri starejših ženskah, ki jim revščina najbolj grozi. Prav tako bi se morali vprašati, kako živijo ženske, ki najprej delajo v službi, potem pa jih pri domačih opravilih čaka nova izmena, je za STA poudarila programska direktorica inštituta Ana Pavlič.

Članice Društva novinarjev Slovenije ob mednarodnem dnevu s kratkim video sporočilom zagotavljajo, da se bodo odločno uprle seksističnim napadom na spletu. K takemu odzivu spodbujajo tudi vse žrtve spletnega nasilja. Novinarke so zaradi svojega dela pogosto tarče nasilja, seksističnih napadov, žalitev in profesionalne diskreditacije na spletu, so naštele.

Spomnile so na raziskavo Mednarodnega novinarskega centra in Unesca iz leta 2020, po kateri je bilo kar tri četrtine novinark že žrtev spletnega nasilja, petina teh napadov pa se je nadaljevala v fizično nasilje. Z omenjenim video sporočilom izražajo solidarnost in zavezništvo z vsemi napadenimi ženskami.

Ženske predstavljajo le dobro četrtino virov informacij

V združenju Ona ve si želijo, da bi sogovornice v medijih in javnem prostoru tudi med letom dobile vsaj polovico pozornosti, ki jim je namenjena ob 8. marcu. Po njihovih ugotovitvah številke v povprečju ostajajo zelo pomenljive: na en ženski glas namreč še vedno pridejo trije do štirje moški glasovi. Glede na izsledke njihove raziskave moški predstavljajo 73 odstotkov virov informacij, ženske pa le 27 odstotkov. Podobni deleži veljajo tudi v mednarodnem okolju. Veseli pa jih, da se je povečal delež žensk kot sogovornic v intervjujih, in sicer z 20 do 24 odstotkov v letih 2017 in 2018 na 36 do 40 odstotkov. Še vedno pa so največkrat intervjuvane ob mednarodnem dnevu žensk, so navedli za STA.

Klub diplomatov Slovenije in Mednarodni ženski klub Ljubljana, ki sta v četrtek pripravila okroglo mizo o vlogi žensk v diplomaciji, gospodarstvu, kulturi in športu, ugotavljata, da se zastoji pri enakih priložnostih in pravični zastopanosti žensk pojavljajo na več ravneh. Tako jih denimo tradicionalni vzorci in pričakovanja pogosto omejujejo pri napredovanju na vodilne položaje.

V Inštitutu 8. marec so za STA spomnili, da še vedno poteka kampanja za pravico do svobodnega odločanja v Evropi. Več kot 20 milijonov žensk v Evropi namreč nima dostopa do varnega splava. Po njihovem mnenju gre za obliko nadzora in podrejanja žensk.

Ženski lobi Slovenije pa ob 8. marcu poziva k skupnemu uporu in čim večji solidarnosti v prizadevanjih proti oboroževalni tekmi, proti kopičenju profitov v “rokah gospodarjev vojne” in majhnega števila vse bogatejših na račun življenja, zdravja in varnosti pri delu številnih, so zapisali v poslanici.

Vsak mora odigrati svojo vlogo za boljše stanje

Po mnenju agencije ZN za pravice žensk je skupna prihodnost odvisna od uspeha pri odpravljanju neenakosti žensk in moških. Po njihovem pozivu mora vsak odigrati svojo vlogo pri izboljšanju obravnave, možnosti in pravic žensk. Medtem ko so vlade odgovorne predvsem za uresničevanje sprejetih zavez, pa imamo vsi svojo vlogo pri krepitvi pravic žensk, njihove moči in možnosti.

“Naj se leto 2025 zapiše v zgodovino kot leto, ko se svet ni hotel predati v boju za pravice žensk,” so pozvali. Vlade naj se po njihovih besedah zavzamejo denimo za zmanjšanje vrzeli med spoloma na področju digitalnosti, za manj revščine med ženskami, saj skoraj ena od desetih žensk živi v skrajni revščini, in za življenje žensk brez nasilja.

V Ljubljani in Kopru protest za delavske pravice žensk, v Kinodvoru filmi režiserk

Tako kot v svetu in v EU bo tudi v Sloveniji ob 8. marcu potekalo več dogodkov. Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in Slovenski center Pen danes pripravljata dogodek z naslovom Ženske in gradnja miru. Stranka SD bo imela novinarsko konferenco ob tradicionalni akciji deljenja rdečih nageljnov in izrekanja čestitk ob mednarodnem dnevu. V Atriju ZRC bo pogovor o knjigi, ki obravnava razvoj feminističnih idej v nekdanji Vzhodni Evropi v drugi polovici 20. stoletja. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pa bo podelila priznanje roža mogota.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo v soboto sprejela kandidatke za prejemnico nagrade Slovenka leta 2024. Na kompresorski postaji nekdanjega rudnika Trbovlje-Hrastnik v Hrastniku pa se bo udeležila prireditve Punce v jami 2025 in imela pozdravni nagovor.

Študentsko društvo Iskra bo prav tako v soboto na Kongresnem trgu v Ljubljani organiziralo protest z naslovom Nočem cvetlice, daj mi delavske pravice!, na katerem bodo denimo zahtevali višje plače in boljše delovne pogoje za delavstvo v feminiziranih poklicih. Skupina Socialistrski bralni krožek pa bo protestni shod tega dne organizirala v Kopru pod geslom Če me stavkamo, svet stoji!.

Društvo slovenskih pisateljev bo pripravilo literarni večer Glas avtoricam!, v Kinodvoru pa bodo prikazali filme z rednega sporeda, ki so jih posnele režiserke. Vse do nedelje bo potekal tudi 26. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore.

Generalna skupščina ZN je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so v New Yorku ženske, zaposlene v tekstilni industriji, protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam.

Vir: STA