Med danes pokopanimi žrtvami je najmlajši 15-letnik, najstarejši pa 65-letni moški. Pokopali bodo tudi posmrtne ostanke očeta in sina. Z njimi bo v spominskem centu v Potočarih pokopanih skupno 6752 žrtev genocida, saj se nekateri svojci odločijo tudi za pokop izven centra.
Gre sicer za posmrtne ostanke, ki so jih našli v več množičnih grobiščih, v katera so pripadniki vojske Republike Srbske prekopavali trupla, da bi skrili sledi svojih zločinov. Zaradi te prakse še vedno pogrešajo okoli tisoč žrtev genocida.
Današnje slovesnosti se bo med drugim udeležil tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt, ki je v dneh pred obletnico napovedal odločno ukrepanje proti tistim, ki genocid v Srebrenici zanikajo. Med njimi je tudi predsednik srbske entitete Republike Srbske Milorad Dodik, ki tako kot uradni Beograd trdi, da je bil tam storjen “hud zločin”.
Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je prav zaradi tega zanikanja ocenila, da je čas, da se 11. julij razglasi za mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. To, da je bil tam storjen genocid, namreč “ni mnenje, temveč zgodovinsko dejstvo, ki so ga pravno ugotovili Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Meddržavno sodišče in nacionalna sodišča”. S tem bi mednarodna skupnost pokazala, da je na strani resnice, je dejala. Za okoli 50 obsojencev so sicer sodišča zaradi tega genocida izrekla več kot 700 let zapora.
Žrtvam genocida so se tako kot že vrsto let tudi letos poklonili na pohodu miru, na katerem je letos okoli 3000 ljudi prehodilo sto kilometrov dolgo pot, po kateri je na t. i. maršu smrti okoli 15.000 večinoma moških po padcu enklave skušalo priti do osvobojenega ozemlja pri Tuzli.
V državah članicah Evropske unije pa je danes evropski dan spomina na žrtve genocida.
V Srebrenico se je med vojno v BiH (1992-1995) zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz vse BiH, potem ko so Združeni narodi mesto aprila 1993 razglasili za varovano območje. Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, začele 9. julija 1995, vanj pa vkorakale 11. julija. Do 19. julija 1995 so ubili več kot 8000 zajetih Bošnjakov, kakih 25.000 žensk, otrok in starejših oseb pa so nasilno pregnali na območje pod nadzorom bošnjaških sil. Ta pokol je Meddržavno sodišče v Haagu označilo za genocid.
