Štipendije so namenjene spodbujanju in doseganju višje ravni izobrazbe ter blaženju finančne stiske. Dijakom je na voljo šest vrst štipendij: državne, Zoisove, za deficitarne poklice, za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ad futura in kadrovske. Najpogostejše so državne, povečuje se interes za deficitarne poklice, pa tudi za Zoisove štipendije.
Državne štipendije so namenjene dijakom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin. Namenjene so tudi kot dopolnilni prejemek za kritje stroškov izobraževanja.
Višina štipendije je odvisna od povprečnega dohodka v dijakovi družini in ne sme presegati 668,53 evrov na osebo. Za dijake znaša od 35,84 do 97,28 evra mesečno. K državni štipendiji se lahko dodelijo tudi dodatek za bivanje v višini 81,92 evra, dodatek za uspeh v višini od 17,40 do 40,96 evra in 51,20 evra dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami.
Pri državnih štipendijah lahko dijaki kadarkoli med šolskim letom oddajo vlogo za uveljavljanje pravice do te štipendije. Ta jim pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Štipendija se dodeli za eno leto, prvo vlogo pa je treba oddati na pristojni center za socialno delo. Dijaki morajo vlogo za uveljavljanje štipendije vložiti v avgustu, če želijo, da bodo ob izpolnjevanju pogojev začeli štipendijo prejemati s 1. septembrom.
Najuspešnejšim dijakom, ki so se izkazali s šolskim uspehom ali so dosegli izjemne dosežke, pripadajo Zoisove štipendije. Kot so za STA navedli na javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninski skladu, so jih v šolskem letu 2019/2020 podelili 1710 dijakom, leto prej pa 1763.
Višina Zoisove štipendije znaša za dijake 120 evrov mesečno. Poleg tega lahko dobi tudi dodatek za bivanje v višini 81,92 evra in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 51,20 evra.
Za Zoisovo štipendijo je treba vlogo oddati do 7. septembra. V novem šolskem je sicer za Zoisove štipendije namenjeno pol milijona evrov več kot v preteklih letih.
Čeprav sklad ne podeljuje več sredstev za sofinanciranje kadrovskih štipendij, omogoča delodajalcem, da oddajo potrebe po kadrovskih štipendistih, mladim pa morebitno prvo zaposlitev. Kadrovske štipendije so sicer v povprečju najvišje med vsemi vrstami štipendij, njihovo višino določi delodajalec. Povprečna štipendija za dijaka se zadnja leta giblje okrog 280 evrov mesečno.
Poleg tega štipendijski sklad podeljuje še štipendije za sodelovanje na tekmovanjih v tujini in za študijske obiske, ki jih je bilo letos zaradi epidemije covida-19 občutno manj.
Štipendijo za deficitarne poklice lahko pridobijo dijaki, ki bodo v šolskem letu 2020/2021 obiskovali prvi letnik programov srednjega poklicnega izobraževanja. Z razpisom so zagotovljena sredstva za 1000 štipendij po 102,40 evra mesečno za celotno izobraževalno obdobje. Rok za oddajo vlog se izteče 25. septembra. Dijak lahko istočasno prejema državno ali Zoisovo štipendijo, štipendija pa ni združljiva s kadrovsko.
Število prejetih vlog, ki jih sklad prejema vsako leto, kaže na interes mladih za deficitarne poklice. Medtem ko so v prvem letu 2016/2017 prejeli 860 vlog, so jih v letu 2019/2020 že 1495.
Dijakom, ki zaradi posledic epidemije letos niso uspeli napredovati v višji letnik ali zaključiti izobraževanja, bo štipendija v prihodnjem letu mirovala. Če tudi v letu 2021/22 ne bo napredoval v višji letnik, bo moral vrniti prejeto štipendijo za letnik, katerega ni uspešno opravil. Navedeno velja za državne štipendije, Zoisove štipendije, štipendije za deficitarne poklice, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu in štipendije Ad futura.
Po zakonu o štipendiranju iz leta 2018 štipendistom ni treba več oddajati vlog za štipendije vsako leto, ampak le za prvo leto, potem pa se bo pravica podaljševala po uradni dolžnosti, kar je podeljevanje štipendij poenostavilo, so še dodali na skladu.
