V petdesetih letih intenzivnega in predanega javnega delovanja je akademski slikar Karel Pečko pokazal, da se umetnikovo poslanstvo ne odraža le v dosežkih intimnega ustvarjalnega zanosa, temveč z močjo karizmatične osebnosti tudi v poudarjeni družbeni vlogi, s katero ne le sooblikuje, temveč tudi narekuje način življenja skupnosti. V Slovenj Gradcu, mestu z žlahtno kulturno zgodovinsko preteklostjo, je z neomajno vero v moč poslanstva kulture ter s prirojenimi motivacijskimi in organizatorskimi sposobnostmi uresničil na videz nedosegljive ideale in »svoj« Umetnostni paviljon vpisal ne le na seznam najpomembnejših nacionalnih kulturnih institucij, temveč tudi v mednarodno obzorje. Z vrhunskimi mednarodnimi projekti je umetnost prepoznaval kot univerzalni jezik razvoja in napredka, v sintagmo »kultura miru« pa je vtkal jasno misel in trdno osebno prepričanje, da je umetnost eno izmed najučinkovitejših sredstev, s katerim lahko ljudje drug drugemu posredujemo najvišje ideale in najgloblja čustva za boljši svet.
Karel Pečko je bil »kulturniški diplomat«, izjemen pedagog, ki je v posvečeni svet likovnosti uvedel generacije mladih. Najbolj tenkočutne med njimi, kakršna sta bila Jože Tisnikar in Anton Repnik, je popeljal do vrhuncev slovenske moderne likovne ustvarjalnosti. Slikar, ki je bil neskončno zaljubljen v mehkobo razloženih pobočij in starosvetno mogočnost Uršlje gore, zadnjega osamelega vrha v izteku gorskih verig ob meji z Avstrijo, ki se kot katedrala dviga nad živahnim središčem Mislinjske doline, je bil tudi uspešen galerist in kulturni manager že v časih, ko se nikomur v tej deželi še sanjalo ni, kaj naj bi to pomenilo. Njegova neprecenljiva zapuščina je neusahljiv navdih za nove pogumne načrte v prihodnosti.
Lansko leto, ob 100. obletnici rojstva akademskega slikarja Karla Pečka, ki je močno zaznamoval kulturno in družbeno dogajanje v Slovenj Gradcu so pri Koroški galeriji likovnih umetnosti odkrili spominsko ploščo, načrtov, povezanih s spomini nanj, pa je še veliko.
S svojim delom, razmišljanjem, vizijo in pobudami je prispeval k širši prepoznavnosti galerije in Slovenj Gradca, z deli je zaznamoval številne domove in tudi javni prostor koroškega mesta, prav tako je ustanovil Fundacijo Karla Pečka, ki štipendira študente s področja humanistike in umetnosti. Koroška galerija likovnih umetnosti pa v sodelovanju in s podporo Mestne občine Slovenj Gradec načrtuje prenovo Pečkovega ateljeja nad galerijo, ob ateljeju pa bi uredili rezidenčno stanovanje za gostovanja umetnikov z različnih področij. Pečku in likovni umetnosti na sploh so se poklonili tudi filatelisti. Koroško filatelistično društvo, galerija in občina so namreč ob stoletnici Pečkovega rojstva pripravili priložnostni filatelistični sklop, ki ga je spremljal tudi priložnostni poštni žig ter filatelistična razstava. Slovenj Gradec pa se je ob 100. obletnici rojstva akademskega slikarja Karla Pečka pokojnemu slikarju poklonil tudi tako, da je po njem poimenoval ulico.
Preberite še: Slovenj Gradec v Pečkovem duhu o prihodnosti in načrtih, Župan Klugler čestital prvim prebivalcem ulice Karla Pečka
