Search
Close this search box.

God sv. Gregorja bo napovedal skorajšnji prihod koledarske pomladi

Pomlad, dan, ko se ptički ženijo, in gregorčki so besede, ki nas spomnijo, da je pred vrati god sv. Gregorja, 12. marec. V nekdanjih obrtniških krajih na Gorenjskem je še vedno živa šega metanja luči v vodo, s katero so obrtniki sporočali, da bodo lahko spet delali pri naravni svetlobi. Danes jo bodo obujali v okviru različnih prireditev.

Gregorjevo je dobilo ime po cerkvenem učeniku in papežu Gregorju I. Velikem (rodil se je okoli leta 540 in umrl 12. marca 604), ki je poznan po prenovi cerkvenega petja; po njem se imenuje srednjeveško liturgično enoglasno petje – gregorijanski koral. Zaradi številnih zaslug mu je Cerkev prisodila naziv Veliki in je eden izmed štirih zahodnih cerkvenih očetov.  

Običajno ga upodabljajo v papeških oblačilih, s knjigo in palico v roki, pogosto z golobom kot znamenjem navdiha Sv. duha. Je zavetnik učiteljev in učencev, učenjakov, glasbenikov, cerkvenih pevcev, izdelovalcev gumbov in pozamenterije ter zidarjev, za rodovitnost so se mu priporočale ženske, bil je tudi zaščitnik v času kuge.

Cerkev je spremenila praznovanje njegovega godu z njegovega smrtnega dne 12. marca na 3. september, na dan imenovanja za papeža.

Praznovanje prvega pomladnega dne ob spomladanskem enakonočju ima korenine v predkrščanski dobi. V času pokristjanjevanja so prazniku prihoda pomladi dodali novo podobo s čaščenjem svetega Gregorja I. Velikega. Z veliko reformo koledarskega sistema, ki jo je leta 1582 vpeljal papež Gregor XIII., se je praznovanje gregorjevega premaknilo 10 dni nazaj, na 12. marec.  

V nekaterih obrtniških krajih na Gorenjskem se je na predvečer gregorjevega razvila šega spuščanja različnih plovil z gorečo svečo po potokih. V sodobnosti šego ohranjajo otroci z izdelovanjem in spuščanjem hišic iz različnih materialov z gorečimi svečami v njih.

V Tržiču so rekli, da luč vržejo v vodo. Tako so čevljarski vajenci t. i. gregorčke na predvečer gregorjevega spuščali po Tržiški Bistrici. Tudi danes se bo z zbiranjem gregorčkov začela tradicionalna prireditev Vuč u vodo. Zatem bodo v sprevodu krenili do nabrežja Tržiške Bistrice, kjer bodo ob kresu gregorčke splavili.

Staroljubljanski zavod za kulturo danes že 28. leto zapored v Trnovem v Ljubljani pripravlja otroško prireditev Pozdrav pomladi – Gregorčki 2023, ki bo potekala na nabrežju Gradaščice. V njenem okviru bodo potekale ekološko naravnane delavnice, pripravili pa bodo celo romantičen kulinarično-trgovski kotiček. Sodelujoči se bodo učili, kako pravilno reciklirati, in izvedeli več o pticah v Sloveniji, na interaktivni delavnici tudi o tistih v mestih.

Izdelovali bodo papir iz japonskega dresnika in iz njega gregorčke, pozno popoldne pa jih spustili po Gradaščici.

Na Vrhniki bodo v Starem malnu izdelavali ladjice iz vejic, debel in drugih materialov, ki jih ponuja narava. Poskrbeli bodo za topel čaj in nekaj sladkega. Ob potoku Bela bi najprej blagoslov ladjic, potem pa jih bodo spustili v vodo. Za pogostitev bodo poskrbele predstavnice Društva kmečkih in podeželskih žena, ki bodo na stojnici ponudile domače dobrote. Poleg tega napovedujejo obisk svetnika Gregorja in pisatelja Ivana Cankarja kot najbolj znanega Vrhničana v družbi učiteljice iz njegovih časov.

Tudi v Kropi in Kamni Gorici pod Jelovico v Lipniški dolini, kjer so bili doma kovači, vsako leto pozdravijo pomlad s spuščanjem barčic. To je krovni izraz za hišice, cerkvice, fužinice in kozolce iz papirja, kartona ali lesa, ki jih razsvetljujejo sveče. V Kropi bodo otroci spuščajo barčice na Bajerju nekdanje spodnje fužine. V Kamni Gorici pa je bo prizorišče eden od številnih vodnih kanalov v središču vasi.

V Kranju bodo najprej na delavnici v Kranjski hiši in Kricah Kracah izdelovali gregorčke, potem pa jih bodo spustili v kanjonu reke Kokre. Pri izdelavi gregorčkov bodo uporabili le naravi prijazne materiale. Tudi tiste, ki jih bodo izdelali sami doma, prosijo, da sledijo temu zgledu. Da ne bi onesnaževali okolja, bodo gregorčke po spuščanju ulovili v mrežo in jih s pomočjo kranjskih gasilcev pobrali iz reke.

Prav tako trajnostno ravnanje poudarjajo v Preddvoru pri Kranju. Osrednje dogajanje bo na Zgornji Beli ob potoku Belica, kjer je bila šega metanja luči v vodo med tamkajšnjimi obrtniki živa med svetovnima vojnama. Ustvarjalne delavnice za izdelavo gregorčkov iz naravnih materialov bodo na Petanovi domačiji. Na prireditvi Vuč u vudo ob Tomaževi Kajži bo šego med drugimi predstavila direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert. Prostovoljni gasilci bodo gregorčke ob koncu prireditve vrnili lastnikom.

Vir: STA in Brigita Rajšter

Dogodki

Pomlad, dan, ko se ptički ženijo, in gregorčki so besede, ki nas spomnijo, da je pred vrati god sv. Gregorja, 12. marec. V nekdanjih obrtniških krajih na Gorenjskem je še vedno živa šega metanja luči v vodo, s katero so obrtniki sporočali, da bodo lahko spet delali pri naravni svetlobi. Danes jo bodo obujali v okviru različnih prireditev.