Gantar: S hitrimi testi bomo poskušali uvesti redno testiranje zaposlenih v kritični infrastrukturi

S hitrimi antigenskimi testi na koronavirus želijo uvesti redno testiranje zaposlenih v kritični infrastrukturi, v največ 24 urah želijo test omogočiti tudi osebam z znaki bolezni ali stikom z okuženimi. Izvajalci lahko z nabavo teh testov že začnejo, glede na poizvedbo je možno več 10.000 testov naročiti v nekaj dneh, pravi minister Tomaž Gantar.
Tomaž Gantar 2

VIDEO: Na novinarski konferenci so sodelovali minister za zdravje Tomaž Gantar, koordinator za Covid bolniške postelje pri Ministrstvu za zdravje Robert Carotta in vladni govorec Jelko Kacin.

Minister za zdravje Gantar je na vladni novinarski konferenci ocenil, da se je zdravstveni sistem izredno prilagodil novim razmeram in da je bilo sprejetih precej pomembnih odločitev v pravo smer.

Glede zmanjševanja oz. opuščanja programov – v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so začasno opustili tudi nekatere programe za onkološke bolnike – je Gantar odgovoril, da so na splošno v bolnišnicah ravnali tako, da so druge programe lahko izvajali čim dlje. Poudaril je, da postelj za bolnike s covidom-19 ne pripravljajo vnaprej na rezervo, ampak da jih zagotavljajo sproti glede na potrebe, da ne bi zadrževali zdravljenja drugih. “Verjamem, da tisti, ki nujno zdravljenje potrebuje, da ga bo dobil,” je še dodal. Opozoril je tudi na večjo možnost zapletov, če so onkološki bolniki izpostavljeni okužbi s koronavirusom.

Kot je pojasnil minister, je bilo sredi oktobra v bolnišnicah za covidne bolnike 227 postelj in 54 na intenzivni negi, danes pa je postelj za covidne bolnike 821 in 150 na intenzivni negi. Ob tem so izvajalce ponovno pozvali, da povečajo število postelj za bolnike s covidom-19 še za sto, saj je v prihodnjih dveh tednih v bolnišnicah pričakovati povečano število bolnikov s covidom-19.

Podobno je izpostavil tudi vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin. Dokler pa bo več priliva novih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, kot odpuščenih iz bolnišnice, bo vlada po Kacinovih navedbah “na predlog svetovalne skupine izredno konzervativna in ne bo tvegala nobene sprostitve, ki bi nas morda ponovno zdrsnila v vode, iz katerih smo pravkar prišli”.

Po Gantarjevem prepričanju je nujno, da obdržimo število zdravstvenih delavcev, zato je še naprej ključno zadostno število testiranj. Glede hitrih antigenskih testov je pojasnil, da je strokovna skupina ocenila posamezne vrste testov in jih nekaj manj kot 20 označila kot ustrezne. Postavila je tudi merila za njihovo uporabo, prav tako so opravili poizvedbo o razpoložljivosti teh testov na tržišču.

Več deset tisoč testov je po ministrovih besedah možno naročiti v nekaj dneh. Za njihovo uporabo so zainteresirani praktično vsi izvajalci, zato minister pričakuje, da bo naročanje začelo redno potekati. Trenutno deluje 50 vstopnih točk za testiranje, število pa še povečujejo.

Stvar dodatnega dogovora tako ostaja predvsem način financiranja. Po Gantarjevih navedbah bodo z izjemo samoplačniških testi najverjetneje financirani iz proračuna ali zdravstvene blagajne.

Predvideno je tudi dvakrat tedensko testiranje zaposlenih v zdravstvu, socialnovarstvenih zavodih, policiji, civilni zaščiti in drugih dejavnostih kritične infrastrukture, kjer bodo tako lahko pravočasno ugotavljali okužene, tudi asimptomatske.

S hitrimi testi pa lahko po njegovem prepričanju naredijo korak naprej tudi pri pravočasni izolaciji. Prizadevajo si, da bi vsak, ki ima znake respiratornega obolenja ali je imel stik z okuženo osebo, prišel v največ 24 urah do testiranja in izvida.

Minister je zagotovil tudi, da poslovanje bolnišnic ne bo v ničemer ogroženo, za kar bodo poskrbeli tudi s zakonskimi protikoronskimi paketi. Zatrdil je, da so bolnišnice ustrezno opremljene, in dodal, da so iz prejšnjih nabav sprostili 64 ventilatorjev, še 46 jih čaka in bodo z dodatno opremo dopolnjeni naslednji teden. Slovenija ima dostop do opreme zagotovljen tudi prek mehanizma skupne evropske nabave.

Večja težava kot število bolnišničnih postelj in oprema pa je po Gantarjevih navedbah kader. To je izpostavil tudi koordinator za bolniške postelje za bolnike s covidom-19 pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta, ki je kot glavno težavo označil pomanjkanje kadra za delo v intenzivni terapiji. Je pa po njegovem mnenju stanje tudi glede kadra še vzdržno, pri čemer pa je tudi ob povečanih potrebah v prihodnje težko pričakovati pomoč iz tujine.

Slovenija se glede na evropsko dogajanje zaenkrat odlično spopada z epidemijo. Ne glede na to, da smo imeli eno najvišjih rasti okužb, “slovensko zdravstvo še vedno deluje, še vedno dobijo oskrbo vsi, ki jo potrebujejo,” je ocenil Carotta.

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.