V Sloveniji se ta dan praznuje predvsem kot praznik vina oziroma dan, ko se mošt spremeni v vino. Tudi na Hrvaškem se ta dan praznuje kot praznik vina, medtem ko v drugih evropskih državah praznujejo ta dan z različnimi običaji, s katerimi se spominjajo svetnika, ki je nesebično delil svoj topel plašč z beračem.
Od kod izvira praznik sv. Martina?
Sv. Martin ali Martin iz Toursa je velik del svojega življenja namenil širjenju krščanstva v Franciji. Bil je skromen in dobrega srca, zato so ga imeli ljudje radi, kar je vsekakor botrovalo številnim legendam, ki so povezane z njegovim življenjem.
Najbolj znana legenda pripoveduje, da je nekega mrzlega zimskega dne, med služenjem v vojski, srečal berača, ki je bil na pol gol. Ker sv. Martin pri sebi ni imel nič drugega, kar bi lahko beraču podaril, je svoj topel plašč prerezal na pol ter polovico dal beraču, da ne bi podlegel hladnim zimskim temperaturam.
Kasneje je izstopil iz vojske in se posvetil širjenju krščanstva, ljudje pa so želeli, da bi postal škof. Zaradi svoje skromnosti je delo škofa zavrnil, saj si je želel delovati skromno, v miru in tišini, kar pa kot škof ne bi mogel. Zaradi tega se je skril v bližnji hlev, med gosi, vendar pa so ga goske z glasnim gaganjem izdale.
Po tem dogodku je privolil in postal škof, vseeno pa je ostal skromen in znan predvsem po svojem zavzemanju za berače in reveže.
Dogajanje ob martinovem je tudi priložnost za predstavitev vinogradnikov, vinarjev ter njihovega mošta in mladih vin. Za vse, ki živijo izključno od grozdja in vina, je to največji praznik.
Ne le na vinorodnih območjih, temveč tudi drugod po Sloveniji različna društva in predvsem gostinci god Svetega Martina zaznamujejo z organizacijo družabnih, etnoloških in športnih prireditev, ki se vrstijo ta konec tedna. Dogajanje po krščanski tradiciji spremlja krst mladega vina, prav tako ne manjka najznačilnejše kulinarične ponudbe.
Ljudsko izročilo pravi, da se okrog martinovega mošt spremeni v vino, zato je potrebno novo vino poskusiti, kar je privedlo do številnih dogodkov, ki so povezani ravno s tem. Na Martinovo naj bi vinogradniki ugotovili, kakšna bo kvaliteta njihovega vina.
Mošt je potrebno krstiti, po starih običajih pa ga lahko krsti le moški, preoblečen v škofa, sv. Martina ali patra ter ga s tem spremeni v vino. S tem običajem je povezan tudi običaj, ko oseba, preoblečena v škofa, sv. Martina ali patra, vinogradniki in kmetje hodijo od vinograda do vinograda ter tam opravljajo različne ritualne obrede. Pogosto pa letino ocenjujejo tudi z jabolkom. Na vinski sod položijo jabolko, vanj pa zapičijo različna zelišča (na primer: klinčke, cimet) ter rečejo »Zdaj bomo pa videli, kakšna bo letina«. Če se jabolko posuši, bo letina dobra, v kolikor pa zgnije, bo letina slaba.
Žal pa so tovrstni običaji v zadnjem času v manjšini, prevladujejo predvsem zabave in koncerti, ki so organizirani v sklopu Martinovanja, pri tem pa se pozablja na pomen Martinovanja.
Na Koroškem je najbolj znana prireditev Martinovi dnevi v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, o kateri si lahko preberete TUKAJ.
Vir: STA in Mojaobčina.si
