Ali podaljšanje počitnic predstavlja višjo silo za odsotnost z dela, če starši nimajo varstva za otroke?

Ministrstvo za delo nima enoznačnega odgovora na vprašanje staršev osnovnošolskih otrok, ali podaljšanje počitnic predstavlja višjo silo za odsotnost z dela, če nimajo varstva za otroke. V vsakem konkretnem primeru bo namreč potrebna posamična presoja, so odgovorili za STA in dodali, da do te lahko pride tudi v primeru dela na domu.
šola, klopi prazne

Delavec, pri katerem je podana višja sila, zaradi katere ne more opravljati dela, je v obdobju, dokler so izpolnjeni vsi elementi višje sile, opravičeno odsoten z dela,” so odgovorili na vprašanje, ali lahko starši osnovnošolcev zaradi podaljšanih počitnic uveljavljajo institut višje sile.

Ob tem pa so poudarili, da je potrebno nezmožnost opravljanja dela delavca zaradi višje sile presojati v vsakem konkretnem primeru posebej. V kolikor je ugotovljeno, da je pri delavcu podana višja sila zaradi obveznosti varstva v skladu s petim protikoronskim zakonom, ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove, delodajalec pa lahko uveljavlja povračilo izplačanih nadomestil plače.

“Pri višji sili gre torej za dogodek, ki nastane zunaj vpliva delavca in delodajalca ter mora delodajalec sprejeti, da delavec dela ne more opravljati iz razloga višje sile,” so navedli. Po oceni ministrstva je vsekakor smiselno, da se tam, kjer je to možno zaradi izmenjave odsotnosti dveh staršev, tudi o takšni odsotnosti delavec dogovori z delodajalcem, upoštevaje možnosti delavca in tudi potrebe delodajalca.

Zaposleni in delodajalec se lahko dogovorita tudi o drugi podlagi odsotnosti, saj se letni dopust v skladu z zakonom izrabljaupoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti”. Delodajalec in delavec bi se tako lahko dogovorila o izrabi letnega dopusta, “enostransko odrejanje pa v ni dopustno”.

Ob tem na ministrstvu izpostavljajo, da se institut čakanja na delo lahko uporabi le v primerih, ko delodajalec začasno ne zmore zagotavljati dela iz poslovnega razloga in delavca z namenom ohranitve zaposlitve napoti na začasno čakanje na delo; torej v primerih, ko je razlog odsotnosti delavca na strani delodajalca.

Dodali so, da delavec, ki opravlja delo na domu, v tem času še vedno izpolnjuje svoje obveznosti iz delovnega razmerja, le kraj opravljanja dela je drug. Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, ne glede na kraj, kjer opravlja delo.

“Na podlagi navedenega je primerno zaključiti, da delo na domu ni združljivo z obveznostjo varstva otroka, zato je tudi v takšnih okoliščinah, ko se delo opravlja na domu, primerno, da se v konkretnem primeru presoja, ali so pri delavcu podani elementi višje sile, zaradi katere ne more opravljati dela in je upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače,” so pojasnili.

Peti protikoronski zakon je posebej uredil podlago odsotnosti z dela v primerih, ko delavec, eden od staršev ali skrbnik ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve. Hkrati pa se je uredila tudi možnost delodajalcev, da uveljavljajo povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva.

Delodajalec mora sicer v postopku uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, vlogi priložiti tudi izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.