PTUJ- neviden steber slovenskega turizma (FOTO)

O Ptuju vsi nekaj vemo. Če nič drugega, da je mesto staro, da ima grad, veliko reko in terme. A, ko si človek vzame čas in zastavi korak po ulicah mestnega jedra, prisluhne besedam, ki jih v podporo promocije mesta tkejo v Zavodu za turizem, in obišče bližnjo okolico, ostane brez besed. Kraj ob Dravi, ki v turistično tiaro vpleta dragulje Rimljanov, drage kamne perzijskega kralja svetlobe Mitre in mistiko Kurenta, je eno samo veliko turistično doživetje.
DSCN3033
Vir: Renata Picej

Poznamo njegovo veduto, vemo da je vse od svojega nastanka, štiri tisoč let p.n.š. naprej, kontinuirano poseljen. In vemo, da se je razcvet začel s časom, ko se je kraj pod Rimljani imenoval Poetovio. Svoj največji razcvet je doživel v 2. in 3. st, ko je veliko provincialno mesto štelo okoli 40.000 prebivalcev.

Danes jih ima 24.000, veliko manj torej. Visoki srednji vek je mestu prinesel drugi val blagostanja. Priseljenci pa so ga skozi čas barvali s svojimi običaji, kulturo ter verovanji, ki še danes pronicajo na plano s svojo zgovorno etnično in versko podobo. Zato je Ptuj prava zakladnica zgodovine. A obiskovalcu ponuja veliko več. Poglejmo zgodbe!

Zgodba: Rimski kamp Poetovio

Stalni tabor z rimsko tematiko, ki si ga je zamislil Andrej Klasinc, na zanimiv in poučen način predstavlja način življenja pred dvema tisočletjema.

Osnova zgodbe je zapis rimskega zgodovinarja Tacita, ki v delu Historia opisuje dogodek v Poetoviu leta 69, ko je bil v takratnem rimskem taboru zbor vojskovodij Podonavskih legij. Zbor je vodil Markus Antonius Primus, ki je zbrano vojsko popeljal proti Rimu, ga osvojil in predal poveljstvo izvoljenemu cesarju Vespazianu. Poetovio je imel čez 10.000 legionarjev in bil je zadnji branik imperija, s kovnico denarja, carinsko upravo in davkarijo.

Zgodbe iz življenja takratnih veljakov, vojščakov, svobodnih ljudi in sužnjev obuja Društvo za rimsko zgodovino in kulturo Poetovio LXIX. 18. avgusta je kamp del turistične zgodbe Ptuja, sicer pa je izjemno doživetje za šolske skupine in druge zaključene družbe.

Zgodba: Mitra, božanstvo luči

Po legendi rojen iz skale, je Mitra ime starega perzijskega boga, ki je predstavljal božanstvo luči. S to močjo in pomočjo vseh svojih 2000 oči, je vseveden in vsemogočen nadziral svet. Verstvo napleteno okoli njega je mitraizem. Udomačil se je tudi v antični Poetovioni, ki je tako postala eno njegovih večjih središč v rimskem cesarstvu. Gre za mistično vero, ki so jo iz bližnjega vzhoda prinesli trgovci, vojaki in uradniki. Na Ptuju so našli več mitrejev in jih enostavno numerično poimenovalu, po času najdbe. Na TIC-u vam bodo svetovali kako in kje jih poiskati.

Zgodba: Vinska klet, najstarejša v Sloveniji

Zdi se, da je vinska trta krasila mesto že od nekdaj. O tem pričajo izkopanine kot je »vinjak«, vinogradniški nož starih Keltov. Rimljani so prinesli, izdelovali in polnili svoje amfore in jih v kleteh zakopavali v zemljo. Medtem, ko plemena Keltov in Ilirov niso pustila vinogradniškega vtisa, so mu znova nadeli sijaj kasnejši Slovani. Potem so prišli na vrsto cerkveni gospodje, ki so v srednjem veku v podobi menihov iz dominikanskega in minoritskega samostana obdelovali trto, kletarili in uživali blagodet vinskih kapljic.

Danes je Vinska klet Ptuj v lasti skupine Perutnine Ptuj. Ponaša se z najstarejšim letnikom v Sloveniji in širše, oz. z ˝Zlato trto˝ iz leta 1917, ki jo je že pred drugo svetovno vojno uskladiščil vinski trgovec Josef Ornig. Ob začetku II. sv. vojne je klet zazidal in vinoteka je nepoškodovana pričakala osamosvojitev leta 1945. Vinski arhiv je bogat, cene steklenic vrtoglave.

Vina pod blagovno znamko »Pullus«, potencial odličnih vinogradniških leg Haloz in Slovenskih goric, zastopajo po celem svetu. Med vini pa se najde tudi Modro frankinjo, takorekoč pravo zdravilno vino. Vino vsebuje resveratrol, antioksidant, ki se skriva v trti, koreninah, pečkah in kožici ter v zmerni odmeri kupice, zelo dobro krepi telo tudi pri najtežjih boleznih.

Zgodba: Okolica Ptuja

Okolica Ptuja ponuja obiskovalcu prave male diamante turizma. V Markovcih morate spoznati Franca Brodnjaka iz turističnega društva, ki vas bo v prostorih občine uvedel v svet Fašenka in z multivizijo popeljal do izročil in mistike dediščine pustnih likov. Povedal bo seveda še veliko več, med drugim tudi kako so postavili postajališče za avtodome Campers Stop Zabovci.

Dvonadstropna palača, baročni dvorec Dornava, s svojim drevoredom, predvrtom, parkom in rondojem z Neptunovim vodnjakom, vas bo osupnil vsaj dvakrat. Najprej zaradi svoje impresivnosti in potem zaradi dotrajanosti. Vmes bodo imena lastnikov pripovedovala zgodbe vzponov, padcev, žalosti in zapuščenosti. In čakanju na boljše čase! Tu so bili gospodje Ptujski, Herbersteini, Sauerji, Attemsi, Auerspergi, in nazadnje družina Pongratz.

Potem je prišla po II. svet. vojni tankovska brigada! Za njo so z dvorcem gospodarili brigadirji. In potem so prišli v to čudovito okolje in pod čudovite Wagingerjeve freske v glavni dvorani, ki kažejo Herkulovo poroko in njegova junaška dela, prizadeti otroci. Zdaj se zdi, si lahko ogledaš samo komaj viden odsev nekdanje mogočnosti in lepote.

Zgodba zase in zgodba zdravja je v bližnji Čüšekovi domačiji v Dornavi, kjer »lükarija«, postavi na ogled svojo zgodbo o lüku in lükecu, multivizija pa odstre nekdanjo skorajda pobožno čaščenje zemlje in njeno obdelavo, od katere je bilo odvisno preživetje ljudi. Čebula je tukaj kraljica, njena zdravilnost pa zavedanje o tem, kakšno zdravilno moč ima.

Dominkova domačija, nepremična kulturna dediščina RS, zgrajena okoli leta 1700, v Gorišnici, stoji ob cesti Ptuj-Ormo,. Cimprača v obliki črke L, ometana z debelo plastjo ilovice, njen panonski slog, črna kuhinja, izba, shramba, panji za čebele, studenec z leseno kašto in šadufom… Vse to, in na pomlad preproga preprostih belih zvončkov za njo, vam bo vsaj za trenutek prinesla spomin na čase, ko je bil človek še pozoren na naravo, preživetje in odnose med seboj.

Mlin Korošec v Zabovcih in Gostilna Amadeus na Ptuju, sta povezani zgodbi. Prva govori o 200-letni obrti, ki se prenaša iz roda v rod in kupcem postreže, na srečo še vedno – z odlično moko ter pestrim naborom žitnih izdelkov. Meljejo pšenico, rž, koruzo in ajdo. Druga je zgodba o zelo dobri gostilni Amadeus, kjer Mira Korošec, njena lastnica, čara nepozabne, zares dobre štruklje. In druge dobrote! Kar pa seveda ni naključje!

Zgodba kurenta: Slovenci ne poznamo resnice!
Seveda je na Ptuju še veliko ogleda vrednih stvari. Dominikanski samostan je preurejen in zdaj v celoti zapisan kongresni dejavnosti ter kulturnim in družabnim prireditvam. Na Ptujskem gradu so na ogled odlične reprezentativne zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož: orožje, glasbila, tradicionalne pustne maske….. V zgodovinskem, družinskem hotelu Mitra, čaka kava Kipertz! V Termah Ptuj vam vzpostavijo ali povrnejo dobro počutje. Gostilna Ribič je iz flosarske gostilne prerasla v odlično kulinarično postojanko in sodi k najboljšim gostinskim naslovom Podravja.

Vendar pa danes ne moremo govoriti o turizmu na Ptuju, ki je dosti bolj pomemben gradnik arhitekture slovenskega turizma, kot je to razbrati iz odnosa vlade do tega najstarejšega slovenskega mesta, brez omembe kurenta. Najbolj prepoznavnega slovenskega tradicionalnega etnografskega simbola, ki mu narečno poimenovanje prinaša ime »korant«. Ta je doma prav na območju Ptuja, oz. Dravskega polja in od leta 2017 del UNESCOVE nesnovne kulturne dediščine.

To kar večina Slovencev ne ve, pa je dejstvo, da je kurent lokalno omejen in po svoji duhovni zavezi, svojega domačega teritorija sploh ne bi smel zapustiti. Tako pravi Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov Slovenije. Komercializacija je naredila svoje, zato kurent s svojo impresivno pojavo pod živopisano grivo (kapo, sestavljeno iz pobarvanega naličja, nosu, jezika in zobovja) in ob poskokih petih zvoncev za pasom (pet jih je zato, ker samo to število ustreza najboljšemu zvenu), postaja samoumeven element promocije Slovenije po svetu. Spremljava vladnih skupin po kontinentih zemlje ali višek zabave pod Poncami… Po izročilu in zavezi posameznih nosilcev korantije (kurentove oprave) tradiciji, duševni zavezi prednikom in že skoraj transcedentalnemu občutju ljudi, ki s ponosom in zanosom med svečnico in pepelnico s svojim poskakovanjem po mestih, vaseh in poljih prebujajo zaspane pomladne bogove, tega ne bi smeli! Kurent, mitološko in bajeslovno bitje, pravzaprav demon, ki se ga ljudje razveselijo in ob njem vzradostijo, budi zemljo in ji pomaga, da se odpre semenom in postreže s plodovi, ki bodo pri življenju obdržali človeka.

Po besedah Ivančiča, kurent ne preganja zime. Vabi dobro in nagovarja zemljo! Tudi tega nismo vedeli!

Vir: Renata Picej

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.