Slovenci na leto prižgemo okrog 16 milijonov sveč

Približuje se 1. november, ko se spominjamo naših pokojnih. V Sloveniji se na za ta dan prižge veliko sveč, ki na koncu postanejo odpadek, opozarjajo na ministrstvu za okolje ter dodajajo, da se ocenjuje, da vsak Slovenec v povprečju prižge 8 sveč na leto, vsi skupaj pa okrog 16 milijonov, od tega naj bi dve tretjini nagrobnih sveč porabili 1. novembra, ob dnevu spomina na mrtve. Količina nagrobnih sveč, danih na trg sicer nakazuje trend zmanjševanja, v letu 2019 jih je bilo 15 % manj kot leta 2018.

Odpadne nagrobne sveče niso nevaren odpadek še opozarjajo na ministrstvu a dodajajo, da njihova obdelava lahko povzroča škodljive vplive na okolje, predvsem emisije v zrak, vode, povzročanje hrupa, emisije izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanje odpadkov. “Največje težave povzroča kopičenje odpadnih sveč pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (velike količine skladiščenih odpadnih nagrobnih sveč povečujejo tudi požarno ogroženost, kar se je pred časom pokazalo pri požarih odpadkov v različnih krajih),” razložijo in dodajajo, da smo po nekaterih ocenah za Hrvati in Poljaki tretji največji porabniki.

Tradicijo prižiganje sveč v spomin pokojnikom v obsegu, ki odstopa od povprečja Evropske unije, poznajo še v Avstriji in na Portugalskem. “Pri nakupu sveče kot simbola spomina in spoštovanja do pokojnih pogosto niti ne razmišljamo o tem, da bo nakup, ali del tega nakupa, prej ali slej končal med odpadki,” še opozarjajo.

Reciklira se skoraj večina zbranih odpadnih sveč

Ravnanje s svečami je v Sloveniji urejeno tako, da skrb za predelavo zbranih sveč prevzemajo osebe, ki so sveče dale na slovenski trg. To so proizvajalci, uvozniki, trgovci, ki so združeni v 4 skupne načrte ravnanja s svečami, tako da nosilec skupnega načrta uredi vse potrebno, da jih lahko zbiralec sveč prevzame in jih odda v predelavo.

V Sloveniji sta registrirana dva zbiralca odpadnih nagrobnih sveč in dva predelovalca, vendar eden od njiju ne deluje več. Končni cilj predelave sveč, ki so jih zbiralci oddali podjetju za predelavo je pridobitev sekundarnih surovin, kot so parafin, PVC, kovine, steklo in druge vrste plastike, ki večinoma nadaljujejo svojo pot v ponovni proces novih proizvodov. Po navedbah ministrstva se reciklira skoraj večina zbranih odpadnih sveč.

Kopičenje odpadnih sveč

Največje težave je v preteklosti povzročalo kopičenje odpadnih sveč pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Z namenom reševanja te problematike je bila lani sprejeta uredba o odpadnih nagrobnih svečah, ki ji je sledil interventni odvoz sveč za leti 2018 in 2019.

Za nakopičene sveče iz obdobja 2016-2018 je skladno z določili zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami prevzemnika z izvedbo javnega naročila poiskala država. Do tega trenutka je pogodbeni izvajalec prevzel 612 ton sveč. Ocenjena količina v pogodbi je 820 ton.

Do minulega ponedeljka je edini delujoči predelovalec odpadnih nagrobnih sveč od skupnih načrtov ravnanja s svečami v okviru rednih prevzemov prevzel okoli 1200 ton sveč.

Obisk grobov ob letošnjem 1. novembru bo zaradi epidemije sicer drugačen kot prejšnja leta, saj od danes med drugim velja omejitev gibanja na občino prebivališča. Kot izjemo od prepovedi prehajanja občinskih meja odlok predvideva tudi nujno vzdrževanje groba, a bo moral posameznik izkazati upravičenost z dokazilom o najemu groba ali drugim ustreznim dokazilom.

Preberite še: Novo glede obiska grobov v času omejitve gibanja in prehajanja med občinami, Trinajst izjem za prehajanje med občinami, tudi dostop do trgovin in nujno vzdrževanje groba

VIR: Ministrstvo za okolje in prostor, gov.si

Naroči se
Obvestilo o
guest
0 Comments
Inline Feedbacks
View all comments

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila