Sladkorna bolezen (diabetes) – kaj je in kako jo zdravimo!

Na svetu je 387 milijonov ljudi z diagnozo sladkorne bolezni, pri čemer jih kar 90 % živi s sladkorno boleznijo tipa 2, ki jo je mogoče preprečiti. Statistika kaže, da skoraj 8,3 % svetovnega prebivalstva za svoje zdravje ne skrbi v zadostni meri in da se, čeprav so za razvoj bolezni v odraslosti pri moških nekoliko bolj pogost, sladkorna bolezen bolj ali manj enakovredno pojavlja tako pri moških kot ženskah.

Zdravstvena stroka na temelju teh podatkov ocenjuje, da sladkorna bolezen na svetovni ravni povzroči med 1,5 in 4,9 milijona smrti letno 5*.

V Sloveniji smo leta 2021 po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) beležili 145.200 sladkornih bolnikov, med katerimi je bilo 54,4 % moških in 45,6 % žensk.

V primerjavi z letom poprej je število novih bolnikov naraslo za 4,4 %, še bolj zaskrbljujoča pa je – skupaj s samim dejstvom, da oboleva vse več otrok in mladostnikov – primerjava z letom 2010, ki kaže na 33,5 % rast.

Strokovnjaki spletne lekarne Moja lekarna zato ta prispevek posvečamo tej kronični, vseživljenjski skupini presnovnih bolezni, ki še kako vpliva na vsakdan bolnika, četudi mu ne preprečuje dejavnega, aktivnega in polnega življenja.

Pod drobnogledom spletne lekarne Moja lekarna: Sladkorna bolezen ali diabetes

Sladkorna bolezen, imenovana tudi diabetes, je avtoimunska presnovna bolezen (lahko tudi posledica dedne zasnove), pri kateri tekom daljšega obdobja prihaja do povišane ravni sladkorja v krvi.

Vzrok za to se skriva v trebušni slinavki (pankreasu), ki bodisi ni zmožna proizvesti dovolj inzulina bodisi se telesne celice na inzulin ne odzivajo ustrezno.

Da bi povsem razumeli sladkorno bolezen, je potrebno poznati presnovne procese zdravega telesa.

Telo namreč po obroku večji del zaužite hrane razgradi v krvni sladkor (glukozo), ki predstavlja gorivo celicam. Sorazmerno z višanjem ravni glukoze, trebušna slinavka proizvaja inzulin, hormon, ki ga sprošča v kri, ta pa se veže na celice ter omogoča glukozi, da le-ta preide v notranjost celice.

Ker pri sladkornem bolniku tekom tega procesa prihaja do motenj, se pojavi kopičenje sladkorja v krvi, visoka raven tega pa pripelje do dodatnih okvar (diabetična ketoacidoza, neketonska hipersmolarna koma).

V primeru nezdravljenja sladkorne bolezni prihaja sčasoma tudi do dolgoročnih zapletov, kakršni so lahko kap, bolezni srca in ožilja, razjede stopal, odpoved ledvic, poškodbe oči.

Katere vrednosti sladkorja v krvi nakazujejo sladkorno bolezen?

Strokovnjaki spletne lekarne Moja lekarna v spodnji tabeli podajajo tipične ravni krvnega sladkorja pri zdravem človeku, pri tistem, pri katerem se motnja v toleranci za glukozo že nakazuje, in pri sladkornem bolniku.

vrednost sladkorja v krvi 6*normalna vrednost (zdrav človek)mejna vrednost (pričetek motnje v toleranci na glukozo)povišana vrednost (sladkorni bolnik)
na teščepod 5.5 mmol/L5,5–6,9 mmol/Lnad 7 mmol/L
2 uri po obrokudo 7,8 mmol/L7,8–11,0 mmol/Lnad 11,0 mmol/L

Med simptome, ki kažejo na sladkorno bolezen, sodijo pogosto uriniranje, stalna žeja in lakota, hujšanje ali pridobivanje teže (odvisno od tipa sladkorne bolezni), glavobol, zamegljen vid, srbečica, utrujenost, počasno celjenje ran.

Poznamo več vrst sladkorne bolezni (diabetesa):

                • sladkorno bolezen tipa 1,

                • sladkorno bolezen tipa 2 in

                • nosečniško sladkorno bolezen.

Slednja se praviloma pojavlja pri nosečnicah brez predhodne anamneze sladkorne bolezni in v večini primerov (v 90 %) po porodu izgine.

Kljub temu pa se v obdobju zatem priporoča redno spremljanje ravni krvnega sladkorja, saj imajo ženske, ki se jim je v nosečnosti razvila sladkorna bolezen, večjo verjetnost za kasnejšo diagnozo sladkorne bolezni tipa 2 kakor tiste, ki se tekom nosečnosti s sladkorno boleznijo niso srečale.

Sladkorno bolezen tipa 1 in sladkorno bolezen tipa 2 strokovnjaki spletne lekarne Moja lekarna zaradi njihove pogostosti v nadaljevanju predstavljamo podrobneje.

Pod drobnogledom spletne lekarne Moja lekarna: sladkorna bolezen tipa 1

Sladkorna bolezen (diabetes) tipa 1 praviloma nastopi pri otrocih in mladostnikih oziroma odraslih (pretežno moških), mlajših od 30 let.

Beležimo jo pri 5–10 % ljudi, obolelih za sladkorno boleznijo, imenujemo pa jo tudi juvenilna in inzulinsko odvisna sladkorna bolezen, pri čemer vzroki zanjo pogosto niso dobro poznani.

Nastopi pri populaciji z nizko ali normalno telesno težo, in sicer takrat, ko telo prične proizvajati majhno ali ničelno količino inzulina, propad beta celic trebušne slinavke pa se zgodi hitro, v nekaj dneh ali tednih.

Ker gre za avtoimunsko stanje, do katerega pripelje genetika, bolezni ni mogoče preprečiti.

Med možne dejavnike tveganja pa sodijo tudi posamezna virusna obolenja (ta lahko povzročijo motnjo v delovanju imunskega sistema) pa tudi okolje.

Slednje potrjujejo raziskave, ki kažejo, da je človeški organizem verjetnost za nastanek sladkorne bolezni zmožen na nek način prilagoditi verjetnosti, značilni za kraj, v katerem biva.

Znanstveniki, ki so daljše obdobje spremljali posamezno skupino ljudi (ta je kraj bivanja zamenjala), so namreč ugotovili, da se je verjetnost teh za razvoj sladkorne bolezni zmanjšala ali zvišala skladno z novim življenjskim okoljem.

Poznamo dve obliki sladkorne bolezni tipa 1:

                • sladkorno bolezen tipa 1a, pri kateri gre za avtoimunsko destrukcijo beta celic, in

                • sladkorno bolezen tipa 1b, pri kateri gre za idiopatsko destrukcijo beta celic.

Za slednjo znanega vzroka ni, ne glede na obliko sladkorne bolezni tipa 1 pa velja, da trebušna slinavka ni zmožna ustvariti (dovolj) inzulina.

Celicam je zato prekinjen dotok energije, zaradi česar prihaja do razgrajevanja telesnih maščob in beljakovin, kar pripelje do motenj v delovanju krvnega obtoka (med drugim prihaja do pojava visokega krvnega tlaka).

Poleg tega je za sladkorno bolezen tipa 1 značilna ateroskleroza, tudi motena presnova maščob, hkrati s tem pa se povečuje tveganje za možgansko ali srčno kap.

Prepoznavanje bolezni in pravočasno zdravljenje sta torej ključna.

K zdravljenju, ki poteka vse življenje, saj je bolezen neozdravljiva, je pomembno vključiti vso družino.

Andreja Širca Čampa, vodja Službe za dietoterapijo in bolniško prehrano na Pediatrični kliniki v Ljubljani poudarja, da je, ko se enkrat »srečamo z diabetesom, sprememba prehranjevalnih in gibalnih navad ključnega pomena, saj lahko za nekaj let zamakne tako začetek zdravljenja z zdravili kot tudi posledice.« Hkrati pojasnjuje, da je »v prehrani pomemben red, ponovljivost, pa naj ima nekdo pet obrokov na dan, morda šest ali pa samo tri. Potrebno je namreč vedeti, da določeni osebi morda le trije obroki dnevno lahko predstavljajo način zdravega prehranjevanja.«

Podlaga za kvaliteto zdravljenja predstavlja predvsem samokontrola, na podlagi tega pa sočasna prilagoditev zdravljenja. Da bi bilo zdravljenje kar se da optimalno, je potrebno raven sladkorja v krvi redno meriti in po potrebi prilagajati zdravljenje v dogovoru z osebnim zdravnikom ali specialistom.

Posamezniki za to uporabljajo merilnik krvnega sladkorja, ki v podkožju neprekinjeno meri krvni sladkor, kar jim omogoča stalno uravnavanje odmerjanja inzulina, bodisi z injekcijami bodisi z inzulinsko črpalko.

Seveda pa je v obdobjih, v katerih je telo bolj dovzetno za različne okužbe, zaželena dodatna krepitev imunskega sistema s povečanim vnosom posameznih vitaminov ali mineralov, najbolje znamke Biostile.

Pod drobnogledom spletne lekarne Moja lekarna: sladkorna bolezen tipa 2

Sladkorno bolezen (diabetes) tipa 2 je mogoče odložiti ali celo preprečiti, saj se ta pojavlja predvsem pri odrasli populaciji razvitega sveta (možnost zanjo s starostjo narašča), ko se ljudje srečujejo s povišano telesno težo in pomanjkanjem telesne aktivnosti. Bolezen se zaradi naštetih razlogov še posebej pogosto pojavlja v starejši dobi.

Dr. med. Jelka Zaletel Vrtovec, endokrinologinja, ki deluje v okviru Društva diabetikov Slovenije, pojasnjuje, da »sladkorno bolezen večinoma prepoznamo po 40 letu, medtem ko je njen vrh pojavnosti bolj izrazit med 60 in 70 letom človeškega življenja.«

Sladkorna bolezen tipa 2 je še posebej pogosta pri ljudeh z že diagnosticirano sladkorno boleznijo v družini, pri ljudeh s prekomerno telesno težo ter pri telesno nezadostno aktivnih ljudeh.

V primerjavi s sladkorno boleznijo tipa 1 nanjo kažejo manj očitni znaki (denimo pogosto uriniranje, povečana žeja in lakota, pridobivanje teže), zaradi česar se njen pojav, če se raven krvnega sladkorja v laboratoriju ne meri redno, zlahka spregleda. Tako je lahko ta sladkorna bolezen prisotna tudi že do nekaj let pred odkritjem.

Na osnovi tega stroka vsem, starejšim od 45 let, posebej pa tistim s povišano telesno težo in drugimi dejavniki tveganja (sorodniki s sladkorno boleznijo, visok krvni tlak, povišana ravan maščob v krvi, ateroskleroza, sindrom policističnih jajčnikov), merjenje ravni sladkorja v krvi svetuje vsaj enkrat na tri leta.

Dogaja se tudi, da celice razvijejo inzulinsko odpornost, čeprav je inzulina dovolj pride do njegovega pomanjkanja, kronična hiperglikemija pa posledično privede do presnovnih motenj ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, kar povzroča trajne okvare malih žil, ledvic ter oči.

Kljub temu zdravljenje praviloma ne temelji na vnašanju inzulina, temveč na nadzorovanju teže, dieti in uživanju peroralnih antidiabetičnih zdravilih, tudi povišanemu vnosu posameznih vitaminov ter mineralov, denimo znamke Biostile.

Dr. Zaletel Vrtovec v povezavi z zdravljenjem sladkorne bolezni izpostavlja pomen zdravega načina življenja. Poleg tega je izrednega pomena, da  »bolnik sodeluje pri načrtovanju zdravljenja in oskrbe, in to v celoti, za kar potrebuje ustrezno edukacijo. Nujno je namreč sodelovanje bolnika, da zdravljenje razume in prevzame polno odgovornost za lastno zdravje.«

Strokovnjaki spletne lekarne Moja lekarna poudarjamo: Sladkorno bolezen je v večini primerov mogoče zelo dobro obvladovati

Oceno tveganja za razvoj sladkorne bolezni poleg krvne slike omogoča Diabetes Test, a največjo odgovornost za preprečitev nastanka te nosi vsak posameznik.

Redna telesna aktivnost v trajanju vsaj 30 min dnevno in pestra, uravnotežena prehrana, ki je hkrati tudi energetsko ustrezna, razdeljena na štiri ali pet obrokov tekom dneva, veljata za najboljšo preventivo.

Zdravniki poleg tega svetujejo še:

  • menjavo nasičenih maščob (maslo, sir) z nenasičenimi (rastlinska olja, oreščki, olive, avokado),
  • povečan vnos zelenjave, sadja, žitaric in vode ter
  • zmanjšano (najbolje ničelno) toleranco do uživanja alkohola in sladkorjev.

Izogibanje mastni, sladki hrani in pijači, aktiven življenjski slog ter nizka raven stresa učinkovito zmanjšujejo tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, h kateri poleg zgoraj naštetih vzrokov največ pripomorejo kajenje, diagnoza nosečniške sladkorne bolezni, težave v duševnem zdravju in sindrom policističnih jajčnikov.

Vse našteto ni pomembno le kot preventiva, temveč zlasti kot kurativa. Prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani meni, da v kolikor »v zgodnji fazi sladkorne bolezni izgubimo več kot 15 % telesne teže, obstaja velika verjetnost, da se morebiti lahko celo izognemo tej bolezni modernega časa.«

Po njegovih besedah je prav zato tako pomembno »v povezavi z diabetesom, in tudi nasploh, govoriti o športu, o kilometrih, o gibanju.«

Pomembnejši datumi

Strokovnjaki spletne lekarne Moja lekarna smo zbrali najpomembnejše prelomnice v zgodovini sladkorne bolezni (diabetesa).

5. stol. pr. nš. ǀ prva omemba sladkorne bolezni

2. stol. n. š. ǀ prvi opisi sladkorne bolezni

1869 ǀ Paul Langerhans v svojem doktoratu podrobno opiše strukturo in delovanje trebušne slinavke.

1916 ǀ Edward Sharpey-Schafer hormon, ki uravnava koncentracijo glukoze v krvi, poimenuje inzulin.

13. in 14. november ǀ Svetovni dan bolnikov s sladkorno boleznijo

________________________________________________________________________________________________________________

Strokovnjaki spletne lekarne Moja lekarna k vsemu dodajamo, da je skrb za zdravje resnično pomembna. Sladkorna bolezen namreč postaja vse večja družbena težava predvsem v razvitem svetu, pri čemer nekatere institucije v povezavi z njo že govorijo o sodobni epidemiji.

Vsebinski poudarki: Maja Lukanc mag. farm.

Viri:

  1. »Če nam v zgodnji fazi sladkorne bolezni uspe telesno težo zmanjšati za več kot 15 odstotkov, obstaja velika verjetnost, da se bomo znebili tudi bolezni, vsaj za nekaj časa« – Zdravstveniportal.si (7.1.2023). Dostopno na: https://www.zdravstveniportal.si/zdravje/bolezni/891/sladkorna-bolezen-gibanje-prehrana
  2. Zveza društev Diabetikov Slovenije (8.1.2023). Dostopno na: https://www.diabetes-zveza.si/
  3. Vrste inzulinov – Sladkorna.si (9.1.2023). Dostopno na: https://sladkorna.si/inzulin-in-zdravila/vrste-inzulinov/
  4. What is diabetes – The International Diabetes Federation (9.1.2023). Dostopno na: https://www.idf.org/aboutdiabetes/what-is-diabetes.html
  5. Diabetes – World Health Organization (WHO) (9.1.2023). Dostopno na: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/diabetes
  6. Diabetes.co.uk – Blood Sugar Level Ranges (10.1.2023) Dostopno na: https://www.diabetes.co.uk/diabetes_care/blood-sugar-level-ranges.html

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije