Poleg tega dogovor po navedbah francoskega predsedstva vključuje naslavljanje problema izogibanja sankcijam z uporabo kriptovalut, dopolnjuje seznam tehnologij in blaga, za katera velja prepoved izvoza, ter sankcije, ki se nanašajo na pomorski sektor. Tako se omejuje izvoz dobrin s področja pomorske navigacije in radijskega komuniciranja.
Na seznam kaznovanih so dodali 160 oseb, med njimi 146 članov zgornjega doma ruskega parlamenta in 14 oligarhov ter svojcev, ki jih povezujejo s Kremljem. Imena bodo znana po objavi v uradnem listu EU.
EU še prepoveduje transakcije z centralno banko Belorusije na področju upravljanja rezerv ali sredstev ter dodatno omejuje finančne pretoke iz Belorusije v povezavo.
Članice so se na sestanku na veleposlaniški ravni dogovorile tudi za tesnejše usklajevanje pri izvajanju že sprejetih sankcij. Dosedanji trije svežnji ukrepov so najostrejše sankcije v zgodovini EU.
Evropska komisija sicer pripravlja tudi nove sankcije, ki bi lahko, kot je minuli petek napovedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell, vključevale izključitev še več ruskih bank iz sistema Swift. EU je za zdaj iz tega sistema izključila sedem ruskih bank, tudi drugo največjo VTB.
Ni pa iz Swifta izključila ključnih ruskih bank Sberbank in Gazprombank, preko katerih poteka plačevanje ruskega plina in nafte, ker članice unije skrbi, da bi lahko to privedlo do zvišanja že tako visokih cen energije. Bank sicer ni mogoče izključiti le za nekatere vrste transakcij, temveč le v celoti.
Sankcije, o katerih so se danes dogovorili veleposlaniki članic pri EU, bodo članice uradno sprejele po pisnem postopku, predvidoma danes popoldne. Veljati začnejo po objavi v uradnem listu EU, ko so znane tudi podrobnosti uvedenih sankcij.
Von der Leynova poziva državljane k varčevanju z energenti
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes pozvala državljane k varčevanju z energenti, da se bo lahko Evropa hitreje osamosvojila od ruskega plina, nafte in premoga. K temu lahko pripomore vsak, je dejala v jutranji oddaji na nemški televiziji ZDF.
V to sodijo programi varčevanja energije za gospodarstvo, novi načini dostave in izgradnja obnovljivih virov energije, je dejala. Prepričana je, da lahko Evropa, če to vse kombinira, hitreje postane neodvisna od ruskega plina, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Von der Leynova je stopila v bran politiki Evropske unije, da kljub vojni v Ukrajini, zaenkrat ne blokira uvoza energentov iz Rusije za razliko od ZDA. Sankcije proti Moskvi so bile usklajene skupaj z zahodnimi zavezniki, je zagotovila in pojasnila, da se ZDA lažje odrečejo uvozu nafte kot EU.
“Vedno moramo paziti, da cene nafte ne poskočijo, da ne narastejo preveč, saj bi nas to oslabilo,” je pojasnila. “Predvsem gre za izbiro tiste poti, ki ima največji učinek pri ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, nam pa ne škoduje,” je dodala.
Ob več kot dveh milijonih ukrajinskih beguncev je von der Leynova ocenila, da je to šele začetek. “Kmalu bomo imeli še precej večje številke,” je dodala. Je pa pohvalila odprtost držav članic EU pri sprejemanju beguncev in njihovi integraciji.
