Za pomoč maturantkam in maturantom pri pripravi na esej iz slovenščine, bo v naslednjih tednih Televizija Slovenija v program umestila Cankarjeva dela. Ciklus filmov, namenjenih letošnjim maturantom, bo na ogled na TV SLO 2.
V sredo, 15. aprila, ob 21. uri bodo pričeli s predvajanjem dokumentarno-igranega filma z naslovom Cankar, ki približa zasebno življenje največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja.
Vsebina in programa ciklusa filmov namenjenih letošnjim maturantom:
15. april 2020 – TV SLO 2
21:00 Cankar, dokumentarno – igrani film
Dokumentarno-igrani film Cankar nam v igranih prizorih približa zasebno življenje največjega slovenskega pisatelja. Filmska pripoved se začne novembra 1899, ko Ivan Cankar najame kabinet pri družini Löffler v dunajskem predmestju Ottakring. Sprva se približa gospodinji, pozneje pa njeni odraščajoči hčeri Steffi. Pri njih se ustali za skoraj deset let in tam ustvari večino svojih del.
Ob obisku brata Karla v Sarajevu je gost nadškofa Josipa Stadlerja. Tam napiše Hlapce in se odloči, da se ne bo vrnil k zaročenki na Dunaj. Naslednja leta živi na ljubljanskem Rožniku. Tudi tam se zapleta s tamkajšnjimi dekleti; je pozoren ljubimec, družaben in izjemno inteligenten.
Opazuje bedo obubožanega delavskega razreda okoli sebe in se navduši za socialdemokracijo. Upor proti krivičnemu družbenemu redu preveva celoten Cankarjev opus. Z rekonstrukcijami nekaterih javnih nastopov v filmu je poudarjena moč in aktualnost njegove politične besede.
Pozorno branje Cankarjevih del nam razkriva podrobnosti iz pisateljevega življenja. V njegovih skoraj filmskih opisih prepoznavamo prostore, portrete najbližjih in sodobnikov. Marsikaj, kar je opisal v literaturi, je nekaj let pozneje tudi sam doživel. V premišljenih prepletih igranega, animiranega in dokumentarnega so rokopisi in pisma iz njegove zapuščine vtkani v igrane prizore. Junaki v filmu spregovorijo z besedami iz Cankarjeve proze.
Film odpira vprašanje, kako se je v dobrem stoletju izoblikoval mit o Ivanu Cankarju. Veličasten opus romanov, povesti, črtic, pesmi, esejev, političnih govorov, člankov in pisem ponuja široko polje interpretacij. Cankarja so si prisvajali tako na levici kot na desnici. V dokumentarnem delu filma se srečujemo s poznavalci, ki strastno razkrivajo prezrte plati pisateljevega dela. Prepričani smo, da smo o Cankarju v dobrem stoletju izvedeli vse, vendar njegovo delo v resnici le površno poznamo.
22. april 2020 – TV SLO 2
21:00 Pohujšanje v dolini šentflorjanski, TV-priredba gledališke predstave
Pohujšanje v dolini šentflorjanski se uvršča v sam vrh Cankarjeve dramatike. Bistveno sporočilo besedila je že v samem naslovu. Pohujšanje je Cankarjeva umetnost, ki kvari in pohujšuje šentflorjansko dolino – slovensko domovino, ki se ponaša z navidezno čednostjo, čistunstvom, za katerim se skriva marsikaj nečistega in nečednega. Že v uvodnem govoru Župan označi umetnika in umetnost kot grešnost. Umetnika uvrsti med tatove, razbojnike in druge postopače. Že na začetku sta umetnik in umetnost izpostavljena kot nekaj nepotrebnega, celo škodljivega za družbo. Župan s svojimi stališči in svojo retoriko skozi celotno dramo neprijetno spominja na resnične osebe iz današnjega medijskega, družbenega in političnega življenja. Zato je Cankarjeva drama ob vseh literarnih kvalitetah še danes izjemno živa in aktualna. Kar je bila nekoč jedka parodija, je danes brutalna realnost …
Predstava je nastala v koprodukciji SNG Drame Ljubljana, Mestnega gledališča Ljubljana in Cankarjevega doma.
Avtor drame: Ivan Cankar / Priredba: Žanina Mirčevska / Režiser gledališke igre: Eduard Miler / TV-režiser: Slavko Hren / Igrajo: Uroš Smolej (Peter), Maša Kagao Knez (Jacinta), Primož Pirnat (Župan), Iva Krajnc Bagola (Županja), Lotos Vincenc Šparovec (Dacar), Maša Derganc (Dacarka), Jana Zupančič (Ekspeditorica), Igor Samobor (Učitelj Šviligoj) in drugi …
29. april 2020 – TV SLO 2
21:00 Hlapci, TV-priredba gledališke predstave
Hlapci so ena najbolj odmevnih in brezčasnih Cankarjevih dram. Pred vsako novo generacijo postavlja izziv, da išče odgovore na temeljna vprašana o narodovem značaju in značaju posameznika, o odnosu družbe do umetnosti in kulture nasploh in o vrsti drugih tem, ki nas vitalno zadevajo tudi še danes.
Cankar je Hlapce napisal leta 1909, zasnoval jih je kot politično satiro, ki pa se mu je po njegovih lastnih besedah sprevrgla v tragiko. V središču drame je lik učitelja Jermana, pokončnega predstavnika humanističnega razumništva, ki izgublja boj s političnim pragmatizmom, povzpetništvom, hinavščino in korupcijo. V prikazovanju tega konflikta Cankarjevi Hlapci niso danes nič manj aktualni, kot so bili v času svojega nastanka.
Hlapce je zaradi njihove kritične odsllikave družbe po izidu doletela cenzura, uprizoritev na odru so dočakali šele po Cankarjevi smrti, leta 1919 v Trstu.V Ljubljani pa so bili premierno uprizorjeni istega leta na odru današnje SNG Drame.
Dramaturginja: Mojca Kranjc / Scenografinja: Sanja Jurca Avcı / Kostumograf: Leo Kulaš / Skladatelj: Aldo Kumar
V glavnih vlogah: Klemen Slakonja (Župnik), Tadej Toš (Nadučitelj), Marko Mandić (Jerman, učitelj), Bojan Emeršič (Komar, učitelj), Jurij Zrnec (Hvastja, učitelj), Nina Ivanišin (Lojzka, učiteljica), Pia Zemljič (Geni, učiteljica), Barbara Cerar (Minka, učiteljica).
06. maj 2020 – TV SLO 2
21:05 Lepa Vida ali film o hrepenenju, dokumentarni film
Lepa Vida velja za enega največjih ohranjenih slovenskih folklornih izročil in mitoloških motivov, ki se je ohranil v ljudski baladi.
Prav arhetipskost Lepe Vide jo je naredilo nesmrtno, saj gre v njenem primeru za enega najmočnejših simbolnih likov, katerega obravnava se pojavlja skozi vso zgodovino. Njegova vsebinska kontroverznost je tolikšna, da bo še dolgo lahko navdih različnim obravnavam in interpretacijam.
Zanimiva in ilustrativna je misel Antona Ocvirka: »Čim bolj daleč je človek od Lepe Vide, tem bližji ji je, čim bližji ji je, tem bolj daleč je od nje. Vsakdo nosi Lepo Vido v sebi, pa vsakdo hrepeni po njej« .
Potem, ko je Prešeren objavil leta 1832 v Kranjski čbelici pesem Od Lepe Vide, je ta ljudska balada vstopila v nov svet in Lepo Vido postavila na pot arhetipa hrepenenja. Ivan Cankar jo je ustoličil kot svoje zadnje dramsko delo, Prešernovi žerjavi so se tu dvignili še višje. Hrepenenje je postalo hrepenenje po neskončnem. Lepa Vida je stopala naprej strmo po poti slovenske književnosti, doživela je preko sedemdeset različnih literarnih obdelav. Če je Cankarja navdahnila Prešernova Lepa Vida, pa je Cankar izzval s svojim delom Rudija Šeliga. Njegova Lepa Vida hrepeni po hrepenenju samem.
Šele hrepenenje naredi človeka za človeka je resnica, ki jo že stoletja prinaša Lepa Vida in ta resnica ima ne le slovenske pač pa svetovne razsežnosti. Je obče človeška.
13. maj 2020 – TV SLO 2
21:05 Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja, dokumentarni film
V filmu odkrivamo življenje in konec, nevreden velikega pisatelja, umetnika, Kurenta, Ivana Cankarja. Ko se oglasi njegov genij, so ljudje preprosto očarani. Film nam skozi pripovedko Kurent prikaže bistvene elemente Cankarjeve literature. Zgodbo o njegovem delu in življenju nam pripovedujejo poznavalci izjemnega opusa osrednjega slovenskega pisatelja. Posebnost filma so tudi animirane sekvence, ki prikazujejo čas pred I. svetovno vojno in takoj po njej, ko se pisateljevo razburkano življenje tudi konča, njegova smrt pa še vedno ostaja nepojasnjena.
Besedilo: gov.si
