Vsak od nas bi si želel, da bi svoj dan izkoristil kar se učinkovito. V štiriindvajsetih urah želimo doseči kar največ, opraviti vse s TO DO seznama za tisti dan, pa morda še kaj od jutrišnjega, da nam jutri ne bi bilo potrebno. Potem pa se zgodi vedno ista stvar: ne uspe nam niti skozi današnji načrt, kaj šele da bi naredili karkoli za mimogrede. Nimamo časa za rekreacijo, za družino, partnerja, za hobije. Bolj kot se trudimo, manj časa nam ostaja. Poglejmo si, kje se pravzaprav zatakne. Kaj so tisti glavni »odžiralci« našega časa?
- Vstajamo zadnjo minuto (ali pa še kakšno kasneje). Tale gumb za dremež nam je že precej zlezel pod kožo, kajne? Zakaj pa ne, če lahko? Vsekakor je vsaka minuta zjutraj v postelji dragocena. Se strinjam do sem. Vendar žal je resnica hujša – ni važno, koliko minut imamo zjutraj za dremež, mi jih nikoli nimamo dovolj. Tako že vstajamo kot aktivirane bombe, da napademo dan kar najbolje, kar znamo.
- Nimamo jutranje rutine. In ne, tekanje po hiši v lovu za čistimi hlačami, ženske z eno stranjo obraza namazanih trepalnic, iskanje ključev in srebanje kave vsakič, ko tečemo mimo kuhinjskega pulta, ni jutranja rutina. Je pa odličen način dviga hormona stresa že navsezgodaj.
- Ves čas delamo milijon stvari naenkrat. Še multipraktik ve, da ne more naenkrat stepati beljakov in sesekljati lešnikov ali iztisniti pomarančnega soka. Vsi vemo, zakaj se gre?
- Mislimo, da imamo v vsem prav. Če bi vsaj tu in tam poslušali sodelavca, partnerja, morda celo nekoga, ki vam v trgovini naključno predlaga, da pogledate k jabolkom v drugem zaboju, ker so lepša, bi morda pridobili na času – zaradi pomoči bi cilj dosegli hitreje, po možnosti pa prišli še do boljših rezultatov.
- Prepričani smo, da nimamo časa za počitek. Seveda – delamo lahko še dodatnih 5 ur, zaradi tistih 5-ih minut dremeža zjutraj. Pa je problem že rešen…
- Ne znamo si vzeti časa za kvaliteten obrok. Si predstavljate, da vozite avto na dizel? In mu v naglici namesto dizla, natočite bencin? Hmmm, zanima me, kako daleč boste prišli? Zakaj bi bilo z našim telesom kako drugače?
- Sploh ne vemo, v katerem delu dneva smo najbolj produktivni. Ker se ne poznamo, morda ravno najbolj produktiven del svojega dneva porabimo za nekaj zelo neproduktivnega, npr. jutranje skakanje po hiši. Če bi jutranje skakanje opravili zvečer, ko se za delo tako ali tako ne moremo več zbrati, bi morda zjutraj napisali poročilo, ki nas še vedno »žuli« ob desetih zvečer.*
*čas produktivnosti je spremenljiv za vsakega posameznika
- Vsem želimo ustreči. Tanka je meja med prijaznostjo, pomočjo in razdajanjem, kajne? Kdo pa ustreza in se razdaja vam? Kdo gleda na vas?
- Naše stanovanje je prizorišče bombne eksplozije, kjer ima vsaka stvar (vsak dan) novo mesto. Ja, nič čudnega, da za to, da gremo po svinčnik v kabinet porabimo 10 minut, namesto 30 sekund. In vmes poberemo še vse, kar nam pride pod roko in se skušamo spomniti, kam to potem pospraviti. In da medtem, ko se zazremo čez računalniški ekran, namesto, da bi strnili misli in končali zapisan odstavek, opazimo, da imamo na kuhinjskem pultu še nekaj lazanje od včeraj. Pa je prešla produktivnost v lakoto.
- Nočemo spat. Ironija, kajne? Zjutraj je najhujša mora vstati, zvečer pa imamo še toliko za postoriti. In namesto, da bi šli spati ob pravi uri, raje počakamo, da nas v posteljo spravi grozljiva misel, da so nam do jutranje budilke ostale le še štiri slabe ure.
Ste se prepoznali v vsaj eni od zgoraj napisanih točk? Ker to pomeni, da vaš potencial produktivnosti ni popolnoma izpolnjen. Če ste se prepoznali v več kot polovici, pa mora biti alarm za spremembe že zelo glasen. Vsak dan pa je priložnost, za nov začetek, za novosti, zaradi katerih smo lahko boljši na vseh področjih.
Naslednji teden pa si preberite, kako si lahko s spremembo dnevne rutine pomagate na poti k boljšemu življenju.
VIR: Pureayur.si
