.
.
.
.

V Sloveniji si je lani 4,7 milijona obiskovalcev ogledalo več kot 25.000 prireditev

FOTO: Spotur

V letu 2018 je bilo v kulturnih domovih, gledališčih, glasbenih ustanovah 25.109 prireditev. Ogledalo si jih je več kot 4,7 milijona obiskovalcev. Skoraj tretjina vseh prireditev so gledališke predstave, navajajo na spletni strani Statističnega urada RS.

Prej naštete kulturne ustanove so na svojih odrih izvedle skupaj 25.109 prireditev (približno 14 odstotka več kot v letu 2017): 46,1 odstotoka prireditev je bilo plod lastne produkcije in koprodukcije, preostalih 53,9 odstotka pa je bilo gostujočih prireditev. Pričakovano je bilo največ (74,1 % odstotkov), prireditev izvedenih v kulturnih domovih in centrih za kulturo, v gledališčih in obeh operah 24,7 odstotkov, glasbene ustanove, ki večinoma gostujejo drugje, pa so na sedežu pripravile preostalih 1,2 odstotkov vseh prireditev. 

Med prireditvami je bilo največ (28,4 odstotkov) gledaliških predstav (kamor štejemo dramska in druga gledališka dela, lutkovne predstave in predstave eksperimentalnega gledališča), nato so sledile filmske in videoprodukcije (24,6 odstotkov), prireditve, povezane z glasbo (23,1 odstotkov – znotraj te skupine prireditev pa je bila na vrhu zborovska in vokalna glasba, sledili so simfonična in komorna glasba, folklorna dejavnost, sodobni ples, rock in urbana glasba itd.), predavanja in okrogle mize (5,4 odstotkov), likovne, muzejske ter druge razstave vizualne umetnosti (5,3 odstotkov). 

Kulturne ustanove, tudi tiste, ki nimajo lastnih prostorov za prireditve, so s svojimi prireditvami gostovale, in sicer najpogosteje po Sloveniji (83,6 odstotkov oz. 6.416 prireditev), z 984 prireditvami po Evropski uniji in z 275 zunaj EU. Glede na tip ustanove so največkrat gostovala gledališča z operama (45,0 odstotokov), sledili so kulturni domovi (39,5 odstotokov) in glasbene ustanove (15,5 odstotokov), poroča SURS.

FOTO: SURS

Skoraj 4,7 milijona obiskovalcev

Po podatkih SURS si je vse prireditve ogledalo 4.668.437 obiskovalcev (4.358.382 v letu 2017), vsako prireditev pa povprečno 186 (198 v letu 2017). 

Podrobnejši pregled prireditev po vrsti prireditev – nabor vključuje 22 različnih vrst prireditev in kategorijo »drugo« – je pokazal za leto 2018 naslednje zanimivosti:

  • med vsemi prireditvami je bilo največ filmskih in videoprojekcij (24,6 odstotkov), sledile so dramske ipd. prireditve (17,5 odstotkov), na tretjem mestu so bile lutkovne predstave (8,9 odstotkov), najmanj pa je bilo dogodkov intermedijske umetnosti (0,5 odstotkov);
  • med prireditvami lastne produkcije in koprodukcije je bilo največ dramskih in drugih gledaliških del (21,2 odstotkov), nato lutkovnih predstav (12,7 odstotkov) in filmskih ter videoprojekcij (11,7 odstotkov), najmanj pa je bilo muzejskih in drugih razstav (0,4 odstotkov); 
  • med gostujočimi prireditvami je bilo največ filmskih in videoprojekcij (35,7 odstotkov), sledile so dramske ipd. prireditve (14,4 odstotkov), na tretjem mestu so bile lutkovne predstave (5,7 odstotkov), najmanj pa je bilo dogodkov intermedijske umetnosti (0,1 odstotkov);
  • največ obiskovalcev so imela dramska in druga gledališka dela (okrog 947.000), najmanj pa dogodki intermedijske umetnosti (okrog 17.000).
FOTO: SURS

Če število obiskovalcev preračunamo na eno prireditev, in sicer po vrsti prireditve, pa so podatki naslednji: daleč največ obiskovalcev je bilo na muzejskih in drugih razstavah (povprečno 1.977 obiskovalcev na vsaki razstavi), med glasbenimi prireditvami je bilo povprečno največ obiskovalcev na baletnih predstavah (501 obiskovalec), le nekoliko manj na predstavah z opernimi in drugimi glasbeno-scenskimi deli (481 obiskovalcev), na likovnih razstavah (453), na koncertih etno glasbe in glasbe sveta (374) itd.; najmanj, povprečno 42, pa se jih je udeležilo literarnih večerov oz. večerov poezije. 

FOTO: KPM. Dan družin v Koroškem pokrajinskem muzeju.

Nekatere kulturne ustanove so obiskovalcem ponudile tudi brezplačne prireditve – v letu 2018 jih je bilo 19 odstotkov oz. 4.753 brezplačnih prireditev (v 2017: 22 odstotkov oz. 4.837, v letu 2016: 20 odstotkov oz. 4.616), skoraj 88 odstotkov prireditev je bilo ponujenih v kulturnih domovih. Za plačljive prireditve pa so ustanove iztržile približno 16,5 milijona evrov; v povprečju je bilo treba za posamezno vstopnico za prireditev odšteti 9 evrov.

Festivali

Kulturne ustanove so v letu 2018 organizirale enako število festivalov kot v 2017: 241 festivalov (230 v letu 2016), na katerih se je zvrstilo 5.039 prireditev (v 2017: 4.466, v 2016: 4.627). Največ, (48 odstotkov), je bilo glasbenih in plesnih festivalov, 15 odstotkov je bilo gledaliških in 10 odstotkov filmskih festivalov; preostalih 27 odstotkov festivalov z 49 odstotkov vseh festivalskih prireditev so kulturne ustanove uvrstile v kategorijo »drugo«. Največ festivalov (192) so pripravili kulturni domovi in centri za kulturo. 

FOTO: SURS
FOTO: Aljaž Uršej

Vzgojno-izobraževalni program in druge dejavnosti 

V letu 2018 so te kulturne ustanove pripravile 6.550 izobraževalnih dogodkov, seminarjev, delavnic ipd. (v 2017: 5.676). Teh aktivnosti se je udeležilo več kot 543.000 oseb (v 2017: 490.000), od teh je bilo otrok in mladine 74,5 odstotka. V ponujenem programu je bilo največ dogodkov s področja likovne in muzejske dejavnosti, vključeni pa so tudi vodeni ogledi (34,3 odstotkov). 

Poleg izobraževalne so te ustanove imele v letu 2018 tudi: kongresno dejavnost (21 ustanov), prodajo knjig in umetniških del (33), izdajanje lastnih publikacij (29), gostinsko dejavnost (22), oddajanje prostorov v najem (70) ali drugo dejavnost (33). 

Uslužbenci v kulturnih ustanovah

V letu 2018 je bilo v teh ustanovah zaposlenih 2.673 oseb (v 2017: 2.466) in aktivnih še 13.465 zunanjih sodelavcev (v 2017: 11.540). Med redno zaposlenimi je bilo (podobno kot leta 2017) 16 odstotkov mlajših od 35 let in večina od vseh, 95 odstotkov, jih je bila zaposlena s polnim delovnim časom. Med zunanjimi sodelavci so prevladovali prostovoljni, neplačani delavci (26,9 odstotkov), sledili so sodelavci z avtorskimi pogodbami (24,7 odstotkov), samozaposleni v kulturi (18,0 odstotkov), študenti (14,6 odstotkov) itd.; ta slika se glede na leto 2017 ni bistveno spremenila, poroča SURS. 

FOTO: SURS

Dostop za gibalno in senzorno ovirane osebe

Med kulturnimi ustanovami, ki so imele lastne prostore za izvajanje kulturne dejavnosti, jih je imelo 55 odstotkov urejen dostop za gibalno ovirane osebe, 33 odstotkov pa delno urejenega. Senzorno oviranim osebam je bil dostop urejen le v 13 odstotkih teh ustanov, delno urejen pa v 28 odstotkih; povsem prezrte so bile te osebe v preostalih 59 odstotkih kulturnih ustanov. 

Financiranje ustanov s kulturno dejavnostjo na odrih

Prihodki kulturnih domov, gledališč in glasbenih ustanov so v 2018 znašali skupaj 142,7 milijona evrov: 75,6 odstotka tega zneska so bili prihodki iz javnih sredstev, 22,0 odstokov je bilo lastnih prihodkov, 2,4 odstotkov teh sredstev pa so te kulturne ustanove prejele od sponzorjev (domačih ali iz tujine). Glavni del javnih virov so prejeli iz državnega proračuna (54,0 odstotkov vseh prihodkov). 

Celotni stroški teh kulturnih ustanov za leto 2018 so znašali 142,6 milijona evrov. Za izplačila stroškov dela so ustanove namenile 51,5 odstotkov stroškov, 13,3 odstotkov za izplačila zunanjim sodelavcem; za izvajanje kulturne dejavnosti so porabili 28,9 odstotkov zneska celotnih stroškov, za investicije pa 2,3 odstotka, preostalih 4,1 odstotkov so bili poslovni stroški, povezani z izvajanjem kulturne dejavnosti.

FOTO: SURS

VIR: Statistični urad RS

Close Menu