Inšpektorat RS za delo (IRSD) v teh dneh opravlja usmerjeno akcijo nadzora, v kateri inšpektorji pri delodajalcih v dejavnostih gostinstva in gradbeništva nadzirajo vodenje evidence o izrabi delovnega časa, so sporočili z Inšpektorata RS za delo.
Inšpektorji tako v nadzorih preverjajo izvajanje določb Zakona o evidencah na področju dela in socialnega varstva (ZEPDSV). Na primer ali vodijo evidenco, na kakšen način jo vodijo, katere podatke je mogoče razbrati iz evidence, poleg tega pa tudi spoštovanje določb predpisov glede delovnega časa, predvsem glede odmorov in počitkov ter glede odrejanja dela prek polnega delovnega časa. Prve ugotovitve usmerjene akcije nadzora bodo znane v začetku septembra.
Kršitve ZEPDSV so najštevilčnejše pri delodajalcih v dejavnostih gostinstva in gradbeništva,
V letu 2018 so v gradbeništvu ugotovili 195 kršitev, v dejavnosti gostinstva in turizma pa 131 kršitev; skupno so v letu 2018 ugotovili 935 kršitev ZEPDSV. Za pretekla leta so podatki naslednji:
- 2017: 1.152 kršitev
- 2016: 1.738 kršitev
- 2015: 1.797 kršitev
- 2014: 1.796 kršitev
- 2013: 1.688 kršitev
ZEPDSV z vidika izvajanja inšpekcijskega nadzora predstavlja osnovo za ugotavljanje spoštovanja določb o delovnem času, odmoru ter počitkih. Spoštovanje določb o delovnem času ter zagotavljanju počitkov pa je izredno pomembno predvsem z vidika obnavljanja psiho-fizičnih moči delavca, pa tudi z vidika njegove delovne učinkovitosti, dolgoročnega ohranjanja delovne sposobnosti ter zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu oziroma preprečevanje nezgod in poškodb pri delu, tudi morebitnih invalidnosti ali nezgod s smrtnim izidom, pojasnjujejo na inšpektoratu.
Delovno pravo zato omejuje delovni čas in določa minimalne standarde, tudi glede njegove razporeditve. Namen pravil v zvezi z delovnim časom je tako tudi preprečiti pretirano izčrpavanje delavcev in jim zagotoviti varnost in zdravje na dolgi rok. Nekatera pa omogočajo tudi usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.
Minimalni standardi glede delovnega časa izhajajo iz konvencij Mednarodne organizacije dela, Evropske socialne listine in drugih aktov Evropske unije. Iz Strategije Evropske unije na področju varnosti in zdravja pri delu – strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014 – 2020 izhaja, da je dobro zdravje in varnost delavcev nujno za trajnostno delovno življenje ter aktivno in zdravo staranje, zlasti ob upoštevanju, da se aktivno prebivalstvo stara in delovno življenje podaljšuje. To zahteva ustvarjanje varnega in zdravega okolja skozi celotno delovno življenje delavcev, ki je vedno bolj raznolika. Uspešno podaljševanje delovnega življenja je močno odvisno od ustrezne prilagoditve delovnih mest in organizacije dela, vključno z delovnim časom.
Zaradi neustreznega vodenja evidenc, predvsem pa nekoliko pomanjkljive normativne ureditve, je ugotavljanje kršitev v zvezi z delovnim časom ter zagotavljanjem počitkov precej oteženo. Da bi bil inšpekcijski nadzor na tem področju čim bolj učinkovit, je IRSD že večkrat opozoril na potrebne spremembe ZEPDSV in v tem letu je pristojno ministrstvo že začelo s pripravo sprememb.
Vir: www.gov.si – Inšpektorat RS za delo
