Vlada je včeraj določila besedilo predloga zakona o izplačilu zimskega regresa. Višina je določena v višini polovice minimalne plače, skrajni rok za izplačilo pa bi bil najpozneje 18 dni po preteku roka za izplačilo plače za november. V primeru likvidnostnih težav bi jo lahko podjetja izplačala do 31. marca. Predlog posega tudi v sistem normirancev.
Med bolj priljubljena rdeča vina zagotovo spada cabernet sauvignon, ki navdušuje s svojo intenzivno barvo, globokim okusom in močnimi tanini.
Z aprilom se je zvišal varstveni dodatek ter pomoč ob rojstvo otroka.
Zagovornik načela enakosti je pred časom ocenil, da je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) diskriminatoren do otrok s posebnimi potrebami, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb. Prav tako je po oceni Zagovornika diskriminatoren do nekaterih odraslih, ki so vključeni v poklicno zavarovanje. Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je priporočil spremembo zakona.
V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo, da so direktorji zdravstvenih zavodov nagrajeni precej slabše kot sodelavci, ki jih vodijo. Njihove plače močno zaostajajo za plačami velikega števila zdravnikov, ponekod jih prekašajo celo najbolje plačane medicinske sestre, so opozorili.
Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavljen terminski plan za socialne transferje za leto 2023.
Zagovornik načela enakosti je ocenil, da je zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, na podlagi katerega so upravičenci aprila 2022 prejeli 150 evrov enkratnega solidarnostnega dodatka za omilitev posledic energetske revščine, diskriminatoren. V oceni je opozoril, da je treba pri sprejemanju ukrepov, s katerimi naj bi odpravili manj ugoden položaj oseb z določeno osebno okoliščino v primerjavi z drugimi, ki te osebne okoliščine nimajo, utemeljiti, zakaj je nekdo deležen privilegirane obravnave. Ocenjevani zakon teh podlag ni imel, sredstva pa so zato prejeli tudi tisti, ki jih niso potrebovali, prejeli pa jih niso vsi tisti, ki bi jih glede na njihove osebe okoliščine premoženjskega stanja in življenja v energetsko revnih gospodinjstvih morali. Vladi RS je priporočil, naj v bodoče pri podobnih ukrepih z analizami utemelji kategorije upravičencev do dodatkov.
Poslanske skupine so večinoma napovedale podporo predlogu zakona, po katerem bi socialno najranljivejša gospodinjstva prejela enkratni energetski dodatek. Koalicija tako kot vlada pravi, da gre za enega od ukrepov in da bodo po potrebi sledili dodatni, opozicija predlaga širitev kroga upravičencev.
Vlada je sprejela usmeritve za hibridni način dela zaposlenih v državni upravi, ki delno delajo od doma. Priporoča sistem, ko uslužbenec en dan dela od doma, dva dni v prostorih organa, dva dni pa mešano, glede na potrebe. Hibridni sistem naj bi sicer uporabljali le, kjer je to mogoče in v soglasju med uslužbencem in predstojnikom.
Vlada bo socialno ogroženim prebivalcem in invalidom v času draginje pomagala z enkratnim energetskim dodatkom v višini 200 evrov, v primeru veččlanske družine se bo pomoč po besedah ministra Luke Mesca seštevala. Celotna vrednost pomoči bo 41 milijonov evrov, letos bodo izplačali 28 milijonov, prihodnje leto pa 14 milijonov evrov, je napovedal.
