V DZ podpora energetskemu dodatku, pozivi k širitvi kroga upravičencev

Poslanske skupine so večinoma napovedale podporo predlogu zakona, po katerem bi socialno najranljivejša gospodinjstva prejela enkratni energetski dodatek. Koalicija tako kot vlada pravi, da gre za enega od ukrepov in da bodo po potrebi sledili dodatni, opozicija predlaga širitev kroga upravičencev.
državni zbor

Predlog zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva predstavlja hitro in osnovno pomoč gospodinjstvom z nizkimi dohodki, ki se bodo to zimo zagotovo soočala s težavami pri plačilu položnic za ogrevanje in elektriko, je dejal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan in poudaril, da je predlog treba razumeti v povezavi z ostalimi vladnimi ukrepi za pomoč vsemu prebivalstvu.

Dodatek za prejemnike denarne socialne pomoči oz. varstvenega dodatka bo po predlogu za samsko osebo znašal 200 evrov. Za družine z enim staršem bo znašal 200 evrov in bo povečan za 118 evrov za vsakega otroka ali za 59 evrov, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. Za dvostarševske družine bo znašal 314 evrov in bo povečan za 118 evrov za vsakega otroka ali za 59 evrov, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. Za osebi, ki sta v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti brez otrok, bo dodatek 314 evrov. Energetski dodatek za najranljivejše invalide bo po predlogu znašal znašal 200 evrov.

Po Juvanovih besedah denarno socialno pomoč in varstveni dodatek prejema okoli 63.000 gospodinjstev, v katerih živi okoli 103.000 ljudi, do dodatka pa bo upravičenih še okoli 13.500 invalidov. Dodatek bo izplačan enkrat, in sicer tistim, ki bodo pogoje izpolnjevali kadarkoli v obdobju od 1. avgusta 2022 do 31. marca 2023.

Koalicijske poslanske skupine so napovedale podporo predlogu in pri tem poudarjale, da gre za enega v vrsti ukrepov, s katerimi vlada blaži posledice draginje. Opozicija pa je bila kritična, da bo do pomoči upravičen zelo omejen krog ljudi in da so izpuščeni mnogi, ki imajo prav tako prihodek pod pragom tveganja revščine.

V SDS predlagajo, da se med upravičence uvrsti upokojence, ki imajo pokojnino nižjo od izračunanega praga tveganja revščine, ki je po navedbah SDS v letu 2021 znašal 771 evrov, ter tudi zaposlene z minimalno in povprečno plačo, prejemnike denarnega nadomestila za brezposelnost, kmete in študente ter tudi druge kategorije invalidov. V NSi pa, tako kot tudi v SDS, med drugim predlagajo, da se dodatek izplača tudi družinam z otroki s posebnimi potrebami.

Juvan je dejal, da so se osredotočili na najranljivejša gospodinjstva, ta namreč plačujejo položnice, ne na posameznike. Tako bodo pomoči deležne tudi v predlogih dopolnil navedene skupine ljudi, če živijo v takšnih gospodinjstvih. Cilj je bil tudi, da je pomoč izplačana hitro, tako da bodo uporabljene obstoječe evidence in ne bo izdajanja posebnih odločb, poleg tega lahko posamezniki na spletni strani ministrstva preverijo, ali izpolnjujejo pogoje, s čimer ministrstvo upa, da bo v sistem pritegnilo osebe, ki bi bile do denarne socialne pomoči ali varstvenega upravičene, pa jih v evidencah ni. Ministrstvo bo sicer stanje spremljalo in po potrebi predlagalo izplačilo dodatne pomoči.

Karmen Jurman (SDS) je dejala, da je prejšnja vlada pod vodstvom SDS dodatek namenila 710.000 državljanom, pa se sedaj energetska in prehrambena draginja kaže v precej hujši obliki. V predlogu vlade je spregledanih več kot dve tretjini oseb, ki imajo trenutno dohodek nižji od praga tveganja revščine, je poudarila.

Aleksander Reberšek (NSi) je dejal, da je v predlogu spregledan srednji sloj, ki je davčno najbolj obremenjen, in zlasti revni zaposleni, pa tudi invalidi in starši otrok s posebnimi potrebami. “Dodatek bodo dobile zdrave in za delo sposobne osebe, ki prejemajo denarno socialno pomoč, ne pa tudi otroci s posebnimi potrebami … Prav je, da se pomaga najšibkejšim, in velik del tistih na socialni podpori, po našem mnenju, nikakor ne sodi med najšibkejše. V mislih imam predvsem tiste, ki so zdravi, ki prejemajo denarno socialno pomoč in delajo na črno,” je ugotavljal poslanec. V NSi bodo zakonski predlog podprli, če bo sprejet njihov amandma.

Sandra Gazinkovski (Svoboda) je dejala, da je vlada v zelo kratkem času sprejela številne ukrepe za blaženje draginje. “Ta zakon je ciljno usmerjen na najbolj ogrožena gospodinjstva v naši državi in zajema vse družbene skupine,” je poudarila in dodala, da je treba na ukrep gledati v okviru vseh drugih proti draginji in da se pripravljajo tudi novi ukrepi.

Soniboj Knežak (SD) je dejal, da je prejšnja vlada dodatke izplačala praktično po kurilni sezoni, tik pred volitvami. Izpostavil je že sprejete ukrepe te vlade proti draginji ter dejal, da bodo SD še najprej skrbno spremljali vpliv energetske draginje na druge kategorije prebivalcev in bodo, če se bo izkazalo, da je tudi za njih regulacija cen in znižanje davka na dodano vrednost na energente nista dovolj za blaženje energetske revščine, v koaliciji predlagali, da se tudi njim nameni podobna višina energetskega dodatka kot socialno najbolj ogroženim.

Milan Jakopovič (Levica) je povedal, da ukrep po njihovem mnenju predstavlja najhitrejši možni odziv ob soočanju z energetsko draginjo pred prihajajočo kurilno sezono. Podpirajo ga predvsem zato, ker “sistemsko naslavlja krog upravičencev, kjer so zbrani najbolj ogroženi, ne glede na to, kateri ranljivi skupini pripadajo”. Pri tem pa v Levici poudarjajo, da so cenzusi prenizki. Vložili so predlog dopolnila, po katerem bi se osnovni znesek minimalnega dohodka, ki vpliva na cenzus za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, v novembru uskladil z rastjo cen življenjskih potrebščin v prvem polletju 2022, v marcu pa še z rastjo cen življenjskih potrebščin drugem polletju 2022.

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.