Omenjeni hibridni način dela sicer za svoje zaposlene uvaja tudi Evropska komisija. Gre za model 1 plus 2 plus 2, po katerem se delovni teden glede na možnosti delovnega procesa v organu izvede na način, da javnih uslužbenec en dan dela na domu, dva dni v prostorih delodajalca, dva dni pa opravlja delo na domu ali v prostorih delodajalca v sprotnem dogovoru z neposredno nadrejenim glede na potrebe delovnega procesa.
Dan, ko javni uslužbenec opravlja delo na domu, se lahko glede na sprejete usmeritve vlade določi fiksno (na primer vsak četrtek), lahko pa se določi tudi dan, ko mora javni uslužbenec priti na delovno mesto (na primer vsak ponedeljek, ko so sklicani sestanki ali so uradne ure in podobno). Lahko se določi tudi obveznost, da uslužbenec pride v prostore delodajalca na katerikoli delovni dan, ko je treba izvesti določeno opravilo.
Delo na domu v skladu s slovenskim pravnim redom ni pravica javnega uslužbenca, ki bi jo lahko zahteval ali bi mu pripadala neodvisno od potreb delovnega procesa, temveč je to možnost, ki je soodvisna od delovnega procesa dela, navajajo na ministrstvu za javno upravo. “Zato je neposredno nadrejeni vodja tisti, ki lahko presoja in odloči, kdaj je fizična prisotnost posameznega javnega uslužbenca na delovnem mestu potrebna in kdaj ni,” so zapisali. Hkrati je lahko delo na domu odrejeno le ob soglasju uslužbenca.
V primeru, da javni uslužbenec lahko opravlja delo na domu, mu delodajalec (če mu delovna sredstva to omogočajo) za takšno delo zagotovi osnovna delovna sredstva. Za dan, ko opravlja delo na domu, mu pripada tudi nadomestilo za uporabo lastnih sredstev v višini dva evra na dan.
Ob tem vlada poudarja, da usmeritve niso pravno zavezujoč akt, temveč pomenijo zgolj smernice oziroma priporočila za izvajanje hibridnega načina dela v državni upravi in so pomoč posameznim ministrstvom pri pripravi internih aktov, pri čemer se morajo upoštevati tudi posebnosti njihovega delovnega področja, vsebino izvajanja dejavnosti in potrebe delovnega procesa v posameznem organu.
Po navedbah ministrstva izkušnje kažejo, da hibridni način dela med drugim pozitivno vpliva na zmanjšanje stroškov, povezanih z delom javnih uslužbencev v prostorih delodajalca, manj pa je tudi bolniških odsotnosti. Pomembni so tudi drugi pozitivni učinki, kot so zmanjšanje ogljičnega odtisa in obremenjenosti prometne infrastrukture, kar prispeva k zavezam zelenega prehoda in pospešuje digitalizacijo. Tudi zato vlada priporoča, da se delo na domu v organih državne uprave, tam kjer je to možno, v določenem obsegu omogoči tudi po koncu zaostrenih epidemioloških razmer.
Vlada določila besedilo zakona o energetskem dodatku za najranljivejše skupine
Vlada je včeraj na dopisni seji določila besedilo predloga zakona, s katerim bo v času draginje socialno ogroženim prebivalcem in invalidom pomagala z enkratnim energetskim dodatkom. Celotna vrednost pomoči je ocenjena na približno 41,1 milijona evrov, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Predlog zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, ki bo omilili posledice in vpliv visokih cen energentov in cen življenjskih potrebščin v času ogrevalne sezone, vlada v obravnavo državnemu zboru pošilja po nujnem postopku.
Energetski dodatek bo prejelo približno 63.000 posameznikov in družin, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Finančne posledice tega sklopa pomoči so ocenjene na približno 19,3 milijona evrov.
Višina energetskega dodatka bo znašala 200 evrov za samske osebe. Če gre za družine z enim staršem, se bo dodatek v višini 200 evrov povečal za 118 evrov za vsakega otroka oz. za polovico tega zneska, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. Če sta v gospodinjstvu dva socialno ogrožena in oba brezposelna člana, bosta prejela 314 evrov pomoči, ta znesek bo povečan za 118 evrov za vsakega otroka ali za 59 evrov, če je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo. Za pare brez otrok bo dodatek znašal 314 evrov.
Drug sklop pomoči je namenjen invalidom, in sicer bo dodatek v višini 200 evrov prejelo skupaj 13.500 invalidov, finančne posledice tega sklopa pomoči pa so ocenjene na približno 2,7 milijona evrov.
Po zakonu o socialnem vključevanju invalidov ima pravico do nadomestila za invalidnost približno 7400 oseb, po zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov približno 5.000 upravičencev, po ZPIZ-2 1000 upravičencev in po zakonu o vojnih invalidih največ 100 upravičencev, skupaj 13.500 invalidov, so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Z namenom razširitve kroga upravičencev do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka zaradi omilitve posledic draginje ter posledično večjega števila upravičencev do energetskega dodatka vlada predlaga tudi izjeme na področju socialno varstvenih prejemkov, kot je spregled premoženja, razen prihrankov in vrednostnih papirjev za vloge za denarno socialno pomoč oziroma varstveni dodatek, vložene v obdobju od novembra 2022 do marca 2023.
