Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je doslej odvzel skupno 28 vzorcev bele snovi na kupih in na zemlji, odvzel pa je tudi vzorce zemlje, kjer je bila bela snov že potrošena in zadelana.
V sedmih kupih sadre in devetih sledovih sadre na kmetijskih zemljiščih je inšpektorat ugotovil bistveno presežene vrednosti svinca glede na dovoljene vrednosti, ki veljajo za gnojila. Medtem pa analize vzorcev zemljine glede vsebnosti svinca in kroma ne kažejo preseganj mejnih imisijskih vrednosti, kot jih določa predmetna uredba.
Kot so danes za STA še pojasnili na kmetijskem inšpektoratu, so prejeli vse analize vzorcev, v naslednjem tednu pa pričakujejo še zaključno poročilo, ki ga bosta pripravila Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano ter Kmetijski inštitut Slovenije.
O vseh prejetih rezultatih analiz je inšpektorat že obvestil okoljsko ministrstvo in tamkajšnji inšpektorat, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ter Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter njeni inšpekcijski službi.
Sicer pa je kmetijski inšpektorat pri vseh kmetijskih gospodarstvih, ki so predmet nadzora, uvedel prekrškovne postopke, v okviru katerih izdaja odločbe o prekrških, hkrati kršiteljem zaračunava stroške analiz vzorčenja, so navedli na inšpektoratu.
Uradne nadzore je uvedla tudi uprava za varno hrano, in sicer z namenom, da pridobi podatke o dejanski rabi kmetijskih površin, kjer je bil raztrošen sadri podoben industrijski odpadek.
Na podlagi zbranih podatkov so inšpektorji tistim izvajalcem dejavnosti, pri katerih so ugotovili, da so sadri podoben industrijski odpadek kupili in raztrosili po površinah, odredili ukrepe, da se prepreči nevarnost morebitne kontaminacije kmetijskih pridelkov oziroma krme s svincem. Med drugim so ugotovili, da se na površinah, kjer je bila posuta sadra, živali ne pasejo.
Ob tem na upravi poudarjajo, da so primarno za zagotavljanje varnosti živil in krme odgovorni izvajalci dejavnosti, ki bodo morali dokazati, da so živila in krma skladni z veljavno zakonodajo in da ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi in živali.
V praksi to pomeni izvedbo preiskav živil pred dajanjem na trg oziroma preiskav krme pred krmljenjem živali. Kot navajajo na upravi, bodo vzorci odvzeti pod nadzorom inšpektorja. V skladu s tem so tako pod uradnim nadzorom že izvedli odvzem vzorca travinje med spravilom, rezultat preiskave odvzetega vzorca pa je bil skladen z veljavno zakonodajo.
S Policijske uprave Celje pa so v torek sporočili, da so po obsežni kriminalistični preiskavi v tej zadevi osumljene štiri fizične in dve pravni osebi. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi osumljenci v sostorilstvu vsaj od konca leta 2021 in v začetku leta 2022 na območju Koroške na izključno kmetijska zemljišča v lasti kmetov odložili prek 500 ton sadre pod pretvezo, da gre za apno za apnenje oziroma nevtralizacijo tal. Policisti so napovedali vložitev ovadbe, osumljenim kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja pa grozi zaporna kazen.
Po neuradnih podatkih časnika Večer – ta je o zadevi prvi poročal konec marca letos – sta osumljeni družbi Intergas z Raven na Koroškem in Steklarna Rogaška, med fizičnimi osebami pa direktor Intergasa in eden izmed treh direktorjev Steklarne Rogaška ter voznik in njegov sopotnik, ki ga je okoljska inšpektorica ujela na kraju odlaganja sadre v Dravogradu.
