“V splošnem lahko trdimo, da so poškodbe zaradi napadov podlubnikov nižje kot v prejšnjih letih. V večini gozdov Slovenije prihaja do umiritve situacije, podlubniki niso prenamnoženi. Problematična pa ostajajo območja, poškodovana v naravnih ujmah v zadnjih letih,” so za STA pojasnili na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS).
Da so se po več letih obsežnejših napadov podlubnikov razmere nekoliko umirile, kažejo podatki. Do 30. oktobra so gozdarji za posek zaradi napadov podlubnikov izbrali za 703.000 kubičnih metrov iglavcev, kar predstavlja 58 odstotkov izbranega drevja za posek v enakem lanskem obdobju. Do konca oktobra je bilo posekanih za 733.000 kubičnih metrov dreves, kar predstavlja 69 odstotkov poseka v enakem obdobju lanskega leta.
Največ dreves za posek zaradi podlubnikov so gozdarji izbrali v juliju, avgustu in septembru, skupno za 353.000 kubičnih metrov. V enakem lanskem trimesečju pa so za posek zaradi napadov podlubnikov izbrali za 805.000 kubičnih metrov dreves iglavcev.
Zaradi napadov podlubnikov so najbolj poškodovani gozdovi na gozdnogospodarskih območjih Bled, Kočevje in Slovenj Gradec. Na blejskem območju se nadaljuje prenamnožitev podlubnikov iz preteklih let, na Kočevskem in Koroškem pa so prenamnožitve teh škodljivcev tudi posledica močnih vetrolomov v letih 2017 in 2018. A so na vseh treh omenjenih območjih letos za posek zaradi napadov podlubnikov določili manjše količine dreves kot lani, kažejo podatki ZGS.
Od leta 2014 do konca oktobra letos so v Sloveniji zaradi napadov podlubnikov posekali kar 9,2 milijona kubičnih metrov dreves, od tega največ v letu 2016, in sicer za 2,32 milijona kubičnih metrov.
Letošnje epidemiološke razmere niso bistveno vplivale na sanitarno sečnjo, saj je ta skladno z odloki vlade potekala tudi med epidemijo. “Odločitvi, da so dela potekala tudi med epidemijo, in vestnemu delu lastnikov gozdov, izvajalcev gozdarskih del in strokovnih kadrov Zavoda za gozdove Slovenije lahko pripišemo relativno uspešen potek sanitarne sečnje tudi v letošnjem letu,” so ocenili na zavodu za gozdove.
So pa bile ponekod, med drugim na Koroškem, nekaj časa težave pri odvozu lesa iz gozda. Zastoji so se pojavljali v poletnem času, v jeseni je problematika manjša. Zastoji lahko nastajajo zaradi vremenskih razmer, ko je vožnja po gozdnih cestah zaradi razmočenosti terena omejena. Letošnji zastoji pa so se pojavljali tudi zaradi zmanjšanega odkupa celuloznega lesa. Na območju slovenjgraške enote ZGS trenutno odvoz lesa v splošnem poteka tekoče, so zatrdili pri ZGS.
Zaradi pričakovanega nadpovprečno toplega vremena v jesenskem in zimskem času se mora po ocenah gozdarske stroke izvajanje sanitarnega poseka iglavcev nadaljevati v nezmanjšanem obsegu. Le tako bodo lastniki iz gozdov skupaj z lesom odstranili čim več zalege podlubnikov. S čim prejšnjim posekom napadenih dreves lahko bistveno zmanjšajo škodo, ki bi jo podlubniki povzročili v naslednjem letu, poudarja stroka.
Revirni gozdarji bodo tako v prihodnjih mesecih nadaljeval redno pregledovanje ogroženih gozdov in izbiro drevja za sanitarni posek. Lastnike gozdov pa pozivajo, da naj, če ob rednem pregledu gozda opazijo odstopanje in odpadanje skorje s smrek, o tem obvestijo svojega revirnega gozdarja.
Medtem je ZGS začel priprave na prenovo območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov, ki bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov v naslednjih 10 letih. Proces prenove načrtov se je začel z zbiranjem pobud za izboljšanje upravljanja z gozdovi in prostoživečimi živalskimi vrstami, ki poteka od 1. novembra do 31. decembra letos.
ZGS zainteresirano javnost in lastnike gozdov vabi, da pobude oddajo preko spletnega obrazca, v času zbiranja pobud pa bo organizirana tudi javna predstavitev poteka procesa izdelave in sprejemanja načrtov.
Gozdnogospodarske načrte, ki jih pripravijo za 14 območij, in območne lovskoupravljavske načrte, ki so narejeni za 15 območij, vsakih deset let pripravljajo hkrati za celotno Slovenijo in so pomembno orodje za uresničevanje nacionalnega gozdnega programa.
Ti načrti so pomemben instrument gozdarske politike, zagotavljanja lovsko upravljavskih ciljev, pomembno pa prispevajo tudi k interesom drugih področij, kot so varstvo narave, kmetijstvo in razvoj podeželja, so še poudarili na ZGS.
