Zajc pojasnil komu in pod kakšnimi pogoji lahko gostinci strežejo hrano in pijačo

Gostinec lahko kljub koronskim omejitvam sklene pogodbo s podjetjem in izvaja storitve ponujanja hrane in pijače, je zagotovil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc. Če sklene takšno pogodbo z enim podjetjem, ustvari mehurček in se zato gostinski obrat ne obravnava kot javni prostor, zato število oseb v njem ni omejeno.
restaurant-3597677_1920

Zajc je danes na vladni novinarski konferenci pojasnjeval, komu in pod kakšnimi pogoji lahko gostinci strežejo hrano in pijačo. Odlok o ponujanju blaga in storitev potrošnikom ni nikoli posegal v razmerja med pravnimi osebami, je poudaril. Če gre za pogodbo med poslovnimi subjekti, je torej poslovanje dovoljeno, je pa treba upoštevati morebitne omejitve iz drugih odlokov in priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Iz slednjega izhaja, da v primeru, da ima gostinec pogodbo o ponujanju prehrane zaposlenim sklenjeno samo z enim podjetjem, ustvari mehurček. Na neki način postane menza za to podjetje, zato v tem primeru ni omejitev glede tega, koliko oseb je lahko v prostoru oz. gostinskem lokalu. Kot so za STA dodatno pojasnili na ministrstvu, se kot mehurček obravnava tudi primer, da je imel gostinec na določen dan sklenjeno pogodbo samo z enim podjetjem, dan pozneje pa je prešel v pogodbeno razmerje z drugim.

Drugače pa je, če ima gostinec pogodbo sklenjeno z več podjetji. V tem primeru je gostilna javni prostor, na katerem veljajo omejitve iz drugih odlokov, denimo tiste o zbiranju ljudi. Trenutno se lahko torej v takšnem gostinskem lokalu hkrati nahaja 10 oseb. Januarja pa gostinec na tak način storitve dejansko ni smel opravljati, je pojasnil Zajc.

V primeru, da ima gostinec sklenjeno pogodbo samo z enim podjetjem, na poslovnem sestanku pa so tudi poslovni partnerji iz drugih podjetij, odgovornost po pojasnilih ministrstva leži na obeh podpisnikih pogodbe. Prostor ima elemente javnega prostora, saj je prisotnih več poslovnih subjektov, so dodali.

Zajc je ob tem podčrtal, da sta si vlada in gospodarsko ministrstvo ves čas prizadevala pogoje poslovanja jasno predstavljati, a očitno komunikacija “ni bila dovolj dobra”. Zagotovil je, da se na ministrstvu ves čas trudijo, da bi gostinski panogi čim bolj pomagali. Tako je država za ukrep čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa za sektor gostinstva in turizma izplačala več kot 110 milijonov evrov. Za delno kritje fiksnih stroškov v panogi je šlo več kot 60 milijonov evrov. Za gostince je bil pripravljen javni poziv v višini 10 milijonov evrov, pripravljajo drugega v vrednosti 34 milijonov evrov.

Tožb gostincev si Zajc ne želi, je dejal. Izpostavil je dobro sodelovanje z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS) in posamičnimi gostinci. Mnoge njihove predloge je vlada upoštevala pri pripravi protikoronske zakonodaje, je spomnil. “Res smo se močno trudili, da to krizo zanje čim bolj omilimo,” je poudaril. Seveda pa ima vsak, ki meni, da se mu je zgodila krivica, možnost, da to tudi dokaže, je sklenil.

Gostince te dni razburjajo nove interpretacije vladnih odlokov, v skladu s katerimi bi lahko pod določenimi pogoji ves čas pandemije covida-19 vsaj delno obratovali, v kolikor bi storitve opravljali za podjetja in ne za potrošnike. Mnogi trdijo, da so v vmesnem času prejemali od vlade drugačne informacije. Nova pojasnila je sicer vlada podala po sestanku v gostišču v Prlekiji, ki se ga je udeležil gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.