Vlada je za proračunsko financiranje v obdobju do 2025 tako predvidela 21 novih projektov s področja cestne infrastrukture ter štiri projekte s področja železniške infrastrukture, nad katerimi bdi direkcija za infrastrukturo.
Novi cestni projekti so na primer nova cesta med Mednim in Vižmarjami za razbremenitev Mednega, obvoznica Moste pri Komendi, umeščanje v prostor nove ceste Turjak-Retje na cestni povezavi od Ljubljane do mejnega prehoda Petrina, rekonstrukcija ceste Retje-Ribnica na tej isti povezavi, rekonstrukcija ceste Vodice-Moste pri Komendi, rekonstrukcija cestne povezave Petrina-Bosljiva Loka-Osilnica in kolesarska pot Moravske Toplice-Ljutomer-Ormož.
Novi projekti na področju železniške infrastrukture pa so prva faza nadgradnje proge Dobova-Zidani Most, nadgradnja železniške postaje Nova Gorica, urejanje prehodov prek dolenjske železniške proge v Mirni Peči in namestitev mazalnih naprav za zmanjšanje hrupa.
Vlada je ob tem spremenila 25 že uvrščenih projektov v načrtu razvojnih programov. Vmes so bile namreč izdelane novelacije investicijske dokumentacije oz. višja stopnja investicijske dokumentacije, ki je osnova za spremembo izhodiščne vrednosti.
Podlage za novelacije so po pojasnilih ministrstva za infrastrukturo predvsem izdelane projektne dokumentacije, ki v fazi uvrščanja projektov v seznam za državno financiranje še niso bile pripravljene.
V strokovnih podlagah oz. projektni dokumentaciji je bila tako ugotovljena bodisi potreba po razširitvi območja, bodisi izvedbi dodatnih ukrepov, ki jih v osnovni dokumentaciji ni bilo moč predvideti. Na dvig izhodiščnih vrednosti pa v zadnjih dveh letih vpliva tudi dvig cen surovin in posledično gradbenih storitev, so navedli na ministrstvu.
Med temi 25 projekti so na primer desetletja pričakovana nova cesta Hotemaže-Britof, rekonstrukcija ceste Mežica-Črna na Koroškem, ureditev ceste Šmarjeta-Frankolovo, rekonstrukcija ceste Nazarje-Gornji Grad in obnova ceste Zreče-Rogla.
Vlada je v načrt razvojnih programov 2021-2025 uvrstila tudi evropsko sofinancirani projekt Timepac – ocenjevanje energetske učinkovitosti, ki naj bi prispeval k izboljšanju obstoječih postopkov energetskega certificiranja stavb. V projektu sodeluje 15 partnerjev iz šestih evropskih državah: Avstrije, Hrvaške, Cipra, Italije, Slovenije in Španije. Celotna vrednost je skoraj dva milijona evrov, slovenski delež pa nekaj nad 143.000 evrov.
Proračunskega financiranja do 2025 bo deležen tudi projekt investicij in investicijskega vzdrževanja prostorov državnih organov v upravljanju ministrstva za javno upravo. Načrtovana vrednost programskega projekta za obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2025 je 10 milijonov evrov. Je pa vlada spremenila izhodiščno vrednost projekta nakupa in ureditve prostorov za selitev upravne enote Ruše. Ocenjena vrednost izvedbe projekta je tako zdaj približno 2,5 milijona evrov z DDV.
Noveliran je bil tudi investicijski program za gradnjo doma starejših občanov Šmarje pri Jelšah – dislocirana enota Kozje. Ta zdaj znaša skoraj 5,8 milijona evrov z DDV in vlada je vnesla te spremembe v načrt razvojnih programov.
Vlada je v načrt razvojnih programov še uvrstila projekt Zelena delovna mesta, nad katerim bdi okoljsko ministrstvo. Z novelacijo investicijskega programa bodo projekt nadaljevali tudi v letih 2022-2025. Predvidena dinamika izplačil je nekaj več kot 490.000 evrov letos, v letih do leta 2025 pa po 800.000 evrov vsako leto. Skupna vrednost projekta se s tem poveča na tri milijone evrov.
