Kot so za STA povedali v škofjeloškem podjetju Energija narave, so se peleti letos podražili za kar 95 odstotkov. Podražitev v njihovem primeru izhaja iz dviga cen surovine ter velike podražitve proizvodnje. Trenutna cena je 530 evrov za dostavljeno paleto mešanih ter 544 evrov za paleto smrekovih peletov.
Na vprašanje, ali se bodo peleti letos še dražili, so odgovorili, da odgovora na to vprašanje ne pozna nihče, ocenjujejo pa, da bo letošnja kurilna sezona “še zelo pestra“. Cena bo odvisna od cene proizvodnje ter predvsem od cene vhodnih surovin. Sicer pa so v podjetju poudarili, da bodo tako kot lani tudi letos prodali celotno proizvedeno količino peletov.
Slovenija se trenutno sooča s pomanjkanjem peletov, kar v družbi Energija narave pripisujejo več dejavnikom. Če ne bi izvažali, so vsi slovenski peletarji skupaj po njihovih informacijah zmožni pokriti okoli tretjino domačih potreb, vendar vsi tudi izvažajo.
“Uvoza je letos zelo malo. Vemo, da so v Srbiji in Bosni prav zaradi nižje kupne moči domačega trga prepovedali izvoz, od države severno in zahodno od nas pa imamo nižjo kupno moč in svoje pelete lahko bolje prodajajo doma. Menimo, da rusko-ukrajinska vojna neposredno ni vplivala na slovenski trg, na evropskega pa ima ogromen vpliv, saj samo Ukrajina proizvede več kot tretjino tega energenta za evropski trg. Srečujemo se s pomanjkanjem surovine, tudi tu je začaran krog. Našim stalnim dobaviteljem tujci ponujajo višje cene, ki jim težko konkuriramo,” so pojasnili.
Navedli so tudi, da je povpraševanje po peletih letos ogromno. Sami so bili primorani konec junija zapreti naročila, ker jih je bilo toliko in so se tako hitro nabirala, da njihove proizvodne zmogljivosti temu niso sledile, ne morejo pa si privoščiti, da bi obljubljali dostavo do začetka kurilne sezone, a obljub nato ne bi uresničili.
V podjetju Elektro Maribor Energija plus pa so za STA pojasnili, da v zadnjem času na povečano povpraševanje po toplotnih črpalkah vplivata bojazen pred visokimi cenami energentov in strah prebivalcev, da bi ostali brez vira ogrevanja, kot sta kurilno olje in plin.
“Glede na vsesplošne podražitve se je nekoliko podražila dobava in postavitev toplotnih črpalk, vendar o točnih številkah ne moremo govoriti. Gre za za malenkostne podražitve,” so pojasnili v podjetju.
Kot so spomnili, je za toplotne črpalke še vedno možno dobiti subvencijo. Višina spodbude je 40-odstotna, vendar ne več kot 4000 evrov za toplotno črpalko tipa voda-voda oz. 2500 evrov za toplotne črpalke zrak-voda. Če je v občini sprejet odlok o načrtu za kakovost zraka, pa so spodbude še višje.
Pri Energiji plus vsakega kupca obravnavajo individualno, zato so lahko čakalne dobe za toplotno črpalko različne, saj so v proces vpleteni različni deležniki, so pojasnili.
“V povprečju pa lahko govorimo, da od podpisa pogodbe do izgradnje mine približno 30 delovnih dni. Sicer pa celoten postopek od pridobitve informativne ponudbe za nakup toplotne črpalke, ogleda objekta, podpisane pogodbe, izgradnje in priklopa ter zagona traja do štiri mesece,” so dodali.
Že vse od lanskega oktobra pri Energiji plus zaznavajo povečano povpraševanje, kar se dogaja trenutno, pa se jim zdi res nenormalno. Sprejeli so strategijo, po kateri bodo pri ponovnem odprtju naročil dali prednost stalnim kupcem, ki se že več let zapored odločajo za nakup pri njih.
Na Statističnem uradu RS so na vprašanje STA glede gibanja cen toplotnih črpalk in peletov odgovorili, da gibanja cen toplotnih črpalk ne spremljajo, gibanje cen peletov pa v okviru trdih goriv. Trda goriva so se od julija lani do julija letos podražila za 49,2 odstotka.
