Večja žarišča podlubnikov letos odkrivajo na Koroškem

Pojavnost podlubnikov v slovenskih gozdovih se po preteklih večjih izbruhih v zadnjih dveh letih umirja. Večja žarišča letos odkrivajo na Koroškem, bi se pa tudi zaradi vremenskega dogajanja do konca leta lahko povečal posek zaradi podlubnikov. Medtem gozdarji opozarjajo na vse večje pritiske na gozdni prostor in na pomen negovalnih del.
gozd

V zadnjem desetletju je prenamnožitev podlubnikov dosegla vrh v letu 2016, ko so gozdarji največje poškodbe gozdov zaradi podlubnikov odkrivali na območjih največje poškodovanosti zaradi katastrofalnega žledoloma v letu 2014. To je na postojnskem, ljubljanskem, tolminskem in kočevskem območju ter na Gorenjskem.

Zadnjo prenamnožitev smrekovih podlubnikov so gozdarji zaznali na območju poškodovanosti gozdov v vetrolomih v letih 2017 in 2018, zlasti na kočevskem in slovenjgraškem območju. Razmere so se nato začele umirjati že v letu 2020, kar kažejo tudi podatki o poseku zaradi podlubnikov.

Skupno so v slovenskih gozdovih zaradi napadov žuželk in insektov – pri čemer večina odpade na smrekove podlubnike – od leta 2011 do konca 2021 posekali nekaj manj kot 10,5 milijona kubičnih metrov drevja, kažejo podatki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).

Večja žarišča podlubnikov letos na območju občine Črna na Koroškem

Letos gozdarji večja žarišča podlubnikov odkrivajo na območju Koprivne v občini Črna na Koroškem, pri čemer gre za območje, ki ga je najbolj poškodoval vetrolom oktobra 2018.

“V drugi polovici letošnjega leta lahko pričakujemo povečanje poseka zaradi podlubnikov. Letošnje močno cvetenje je smreko oslabilo, dodatno oslabelost dreves povzroča vroče in sušno vreme v juniju. Hkrati nadpovprečno toplo vreme ugodno vpliva na razvoj in razmnoževanje podlubnikov,” so za STA izpostavili pri ZGS.

Poleg podlubnikov so slovenske gozdove od leta 2014 prizadeli tudi že omenjeni žled, snegolomi in vetrolomi. V okviru sanacije vseh posledic ujm je bilo v gozdovih posekanih prek 20 milijonov kubičnih metrov drevja, ob sanaciji pa je potekala tudi intenzivna obnova gozdov tako po naravni poti kot s sajenjem sadik gozdnega drevja. Obnova gozdov z zasaditvijo sadik je pri nas le izjemen ukrep, obnova gozdov namreč v okoli 95 odstotkih primerov poteka po naravni poti.

V zadnjih letih v okviru obnove gozdov posadili prek 4,3 milijona sadik

Kot navajajo na ZGS, je bila akcija obnove gozdnih sestojev s sajenjem sadik po žledolomu ena izmed največjih v zgodovini Slovenije. Izvedena je bila pretežno z evropskimi sredstvi iz programa razvoja podeželja 2014-2020 in je večinoma že zaključena, še vedno pa poteka v gozdovih, poškodovanih v prenamnožitvi podlubnikov po letu 2018, to je na kočevskem in slovenjgraškem območju.

Skupaj je bilo v obdobju 2014-2020 skoraj 38.000 hektarjev gozdov poškodovanih do mere, da jih je potrebno obnoviti. Od tega je bila na 2200 hektarjih potrebna obnova z zasaditvijo. Skupno je bilo v zadnjih letih posajenih prek 4,3 milijona sadik gozdnega drevja.

A s tem se obnova gozda ne konča. Kot poudarjajo na ZGS, bo potrebno na vseh površinah v obnovi v naslednjem desetletju izvajati negovalna dela s ciljem vzgoje stabilnih in vitalnih gozdov, ki bodo bolje prilagojeni podnebnim spremembam.

Nega mladega gozda lastnikom gozdov predstavlja strošek, zato zaradi splošnih koristi, ki jih nudijo gozdovi, država lastnikom gozdov ta dela sofinancira iz sredstev proračuna. Kljub temu je letni obseg izvedenih negovalnih del prenizek, zlasti v zasebnih gozdovih, opozarjajo na ZGS.

Po oceni ZGS slovenski gozdovi kljub ujmam v dobrem stanju

Ob tem na ZGS ocenjujejo, da so naravnim ujmam navkljub slovenski gozdovi v dobrem stanju, na splošnem v boljšem kot v preteklosti, prav tako je stopnja ohranjenosti biotske raznovrstnosti v njih visoka. Lesna zaloga v slovenskih gozdovih je blizu optimalni, kar je zasluga skrbnega dela več generacij gozdarjev in lastnikov gozda, so navedli na ZGS in se zavzeli za nadaljnjo aktivno in strokovno gospodarjenje z gozdovi.

Na zavodu poudarjajo, da lahko lastniki gozdov za svoje gozdove naredijo največ, če zagotovijo pravočasno izvedbo sanitarne sečnje poškodovanih dreves ter nego svojega gozda, usmerjeno v krepitev stabilnosti in odpornosti gozdov na podnebne spremembe. “S povečanjem izvajanja načrtovanih negovalnih del v gozdovih bomo zmanjšali tveganja za poškodbe gozdov ob naravnih ujmah,” ocenjujejo stroka.

Pritiski na gozdni prostor s strani različnih deležnikov in interesov vse večji

Poleg izzivov, ki jih za gozdove predstavljajo podnebne spremembe, pa na ZGS opozarjajo tudi na vse večje pritiske na gozdni prostor s strani različnih deležnikov in interesov. Konflikti med gospodarskimi, ekonomskimi in socialnimi funkcijami gozdov ter pritiski na gozdni prostor postajajo vse bolj izraziti, opozarjajo.

Med trenutno najbolj perečimi pritiski in izzivi izpostavljajo povečane potrebe po krčenju gozdov s strani kmetijstva in energetike, problem vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, širjenje invazivnih tujerodnih škodljivih organizmov, konflikt med ohranjanjem velikih zveri in kulturne krajine, zagotavljanje zadostnih količin surovin za lesnopredelovalno industrijo in škodo zaradi objedanja divjadi.

Piše Vesna Pušnik Brezovnik

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.