V Slovenj Gradcu so z ogrevanjem začeli že 21. septembra. V Mariboru in Celju še ne

Na vzhodu države zaradi toplega vremena še čakajo z uradnim začetkom kurilne sezone. Mariborskim uporabnikom je sistem daljinskega ogrevanja večstanovanjskih objektov načeloma dosegljiv vse dni v letu, splošnega vklopa ogrevanja pa doslej še niso izvedli. Enako je v Celju, medtem ko so na Ptuju, v Velenju, Slovenj Gradcu in Murski soboti že začeli.

Kot so za STA pojasnili v javnem podjetju Energetika Maribor, se za splošen začetek kurilne sezone še niso odločili zaradi trenutnih nekoliko višjih dnevnih temperatur in tudi majhnega povpraševanja etažnih lastnikov v njihovem klicnem centru.

Do prve večje ohladitve tako ogrevanje vklapljajo na podlagi zahtev upraviteljev objektov, doslej pa so to izvedli v približno tretjini vseh objektov, ki so priključeni na sistem daljinskega ogrevanja v mariborski občini.

V preteklih letih so se pri začetku kurilne sezone večinoma držali neformalnih pogojev, torej treh zaporednih dni, ko je bila zunanja temperatura ob 21. uri pod 12 stopinjami Celzija. Letos se za to niso odločili in so kljub izpolnitvi teh pogojev etažnim lastnikom omogočili, da se sami odločijo o vklopu ogrevanja.

Ker zagotavljajo visoko učinkovito proizvodnjo in distribucijo toplotne energije, posebnih sprememb parametrov za zdaj ne načrtujejo, do njih lahko pride zgolj ob morebitnih varčevalnih ukrepih ali predpisih vlade oz. EU, pravijo v Energetiki.

Ob tem dodajajo, da lahko največ prihranijo odjemalci sami, če upoštevajo varčevalne ukrepe oz. priporočila in usmeritve iz varčevalnih ukrepov vlade, hkrati pa poudarjajo, da že leta izvajajo vse ukrepe učinkovite rabe energije, kar jih je lani tudi uvrstilo v vrh energetsko najučinkovitejših podjetij v Sloveniji.

Njihov glavni vhodni energent je zemeljski plin, kot alternativo pa lahko uporabljajo tudi ekstra lahko kurilno olje. Aktualno pogodbo za dobavo zemeljskega plina imajo sklenjeno do konca leta, nove pa za zdaj še niso sklenili, čeprav si podjetje v poslovnih razgovorih s slovenskimi dobavitelji že nekaj mesecev prizadeva pridobiti ponudbe. O cenah in stroških ogrevanja v prihodnjem letu tako za zdaj še ne morejo govoriti.

Energetika Maribor sicer s toploto in toplo sanitarno vodo oskrbuje 13.403 gospodinjske odjemalce in približno 377 poslovnih prostorov.

Tudi v Energetiki Celje so za STA povedali, da uradne ogrevalne sezone še niso razglasili, kljub temu pa se lahko vsi objekti, ki so priključeni na sistem daljinskega ogrevanja, ogrevajo, če so se o tem dogovorili etažni lastniki in obvestili svojega upravnika.

Kot so dodali, nimajo pristojnosti, da bi odjemalcem zapovedali režim ogrevanja, lahko pa ti sami sprejmejo varčevalne ukrepe ter si znižajo temperaturo in skrajšajo čas ogrevanja.

Pretežni del toplote za potrebe daljinskega ogrevanja v Celju zagotavlja Toplarna Celje. Na sistem daljinskega ogrevanja je priključenih okoli 6800 gospodinjstev in 300 poslovnih objektov, toplota iz Toplarne Celje pa nastaja pri termični obdelavi odpadkov in blata.

Na Ptuju pa so s kurilno sezono začeli 27. septembra, saj so se v Javnih službah Ptuj držali doslej veljavnih normativov glede začetka in konca ogrevalne sezone, ki so enaki kot v Mariboru.

Kot so pojasnili za STA, je trenutno njihov edini energetski vir za ogrevanje zemeljski plin, a bodo v kratkem z obnovo kotlovnice prešli na ogrevanje z lesno biomaso, kar bo za uporabnike ceneje, kot če bi ostali na sedanjem režimu ogrevanja izključno na zemeljski plin.

“Lesna biomasa je v tem trenutku cenejša od zemeljskega plina, dobava bo potekala iz lokalnih virov, zato računamo na ugodnejše cene,” pravijo v Javnih službah in dodajajo, da so za letos in tudi za prihodnje leto že sklenili pogodbe za dobavo plina in sekancev, medtem ko pogodbe za dobavo elektrike v prihodnjem letu še niso sklenili, saj čakajo na odločitev države oz. Bruslja.

Ptujsko javno podjetje sicer preko sistema daljinskega ogrevanja oskrbuje 2163 gospodinjstev, 20 poslovnih ter enega industrijskega odjemalca.

V Slovenj Gradcu so z ogrevanjem začeli že 21. septembra, potem ko je bila trikrat zapored ob 21. uri zunanja temperatura enaka ali nižja od 12 stopinj Celzija. Tiste dni je bilo tudi deževno vreme, zato je bil občutek hladu v stanovanjih še izrazitejši, so pojasnili za STA.

V tamkajšnjem komunalnem podjetju sicer sistem daljinskega ogrevanja že nekaj časa posodabljajo, da je obratovanje bolj racionalno. Hkrati so v prejšnji kurilni sezoni vpeljali ogrevanje na lesno biomaso oz. sekance ob hkratnem obratovanju kogeneracijske naprave. S tem po besedah vodja energetike v Komunali Slovenj Gradec Darijana Plaza dosegajo kriterij energetske učinkovitosti distribucijskega sistema toplote.

Za dobavo sekancev, ki predstavljajo glavni vir toplote, imajo za aktualno ogrevalno sezono podpisano pogodbo z lokalnim dobaviteljem, ob tem pa na toplarni skladiščijo lesno biomaso, ki zadostuje za obratovanje enega meseca.

V Slovenj Gradcu sicer z daljinsko toploto oskrbujejo 60 posamičnih uporabnikov, 57 večstanovanjskih objektov ter 70 poslovnih in družbenih objektov. Letos so priključili dva nova odjemalca, željo po priključitvi pa so že izrazila tudi nekatera druga podjetja in tamkajšnja bolnišnica.

Nekateri odjemalci se pri njih ogrevajo tudi z zemeljskim plinom, ki ga prav tako distribuira komunalno podjetje, pogodbo za dobavo plina pa imajo veljavno in dolgoročno podpisano s podjetjem Geoplin. Za prihodnje leto cena plina in količina še nista zakupljeni, za zdaj pa čakajo na dogovor na evropski ravni, je še pojasnil Plaz.

V Komunalnem podjetju Velenje so za STA povedali, da so z ogrevanjem stanovanjskih objektov že začeli, večina vklopov je bilo izvedena septembra, ko je prišlo do prve izrazitejše ohladitve. Tudi pri njih sicer zaradi velikega števila različnih sistemov in zagotavljanja sanitarne tople vode ogrevanje omogočajo vse leto, vklope pa naročijo upravniki objektov v dogovoru z etažnimi lastniki.

Normativi za vklop ogrevanja ostajajo enaki kot v preteklih letih, nabavo energenta, in sicer vroče vode, pa izvajajo v sklopu dolgoročne pogodbe s Termoelektrarno Šoštanj. Ob tem je velenjska komunala tudi že zakupila električno energijo za obdobje 18 mesecev.

Z daljinskim ogrevanjem v Velenju oskrbujejo okoli 30.000 prebivalcev. Na območjih, kjer je sistem toplote izgrajen, je nanj priključenih kar 99 odstotkov odjemalcev.

Murskosoboška komunala je kurilno sezono v vseh večstanovanjskih stavbah začela pred skoraj dvema tednoma, kar je približno tri tedne prej kot lani. So se pa etažni lastniki različno odločali o začetku ogrevanja, so pojasnili za STA. Temperaturo večinoma uravnavajo glede na zunanje okoliščine, o spremembah temperaturnega režima pa se sproti dogovarjajo z etažnimi lastniki.

Kot zagotavljajo, se cena ogrevanja do konca leta ne bo spremenila, če ne bo prišlo do izrednih razmer, in je zdaj med najugodnejšimi v Sloveniji. Za prihodnje leto imajo sicer sklenjeno pogodbo o dobavi plina, a zaradi nestabilnosti trga še nimajo dogovorjene cene, predvsem zaradi nejasnosti glede regulacije cen energentov.

Del toplote v Murski Soboti proizvajajo s klasično proizvodnjo, s toplovodnimi kotli, del pa z napravo za soproizvodnjo električne in toplotne energije, osnovni energent pa je zemeljski plin. V povprečju letno proizvedejo 7500 megavatnih ur toplote, preko omrežja pa oskrbujejo okoli tisoč stanovanjskih in poslovnih enot.

Pripravili dopisniki STA

Dogodki

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije