Razstavo bodo odprli ob 19. uri in bo na ogled do 17. septembra. Njen kustos je Marko Košan.
Zbirka del velikih formatov ponuja tako rekoč celovit vpogled v slikarska prizadevanja v času, ko se je tedaj aktualna slovenska umetnostna scena z umetniki, ki so zastopani v njej, vključila v aktualne tokove na mednarodnem likovnem prizorišču, zlasti v smislu neoekspresionizma in t.i. nove podobe, ki sta ju zaznamovala povratek k figuraliki v ekspresivni stilizaciji ter izpostavitev zasebne mitologije – izrazito vsebinsko in motivno poudarjanje ustvarjalčevega osebnega sveta, njegovih sanj, vizij, so zapisali v galeriji.
Nastala je v krajšem sklenjenem obdobju od leta 1982 do leta 2005, vanjo pa so vključena v prvi vrsti slikarska dela ustvarjalcev, ki so bili sredi 80. let preteklega stoletja na tak ali drugačen način povezani z Galerijo Equrna v Ljubljani.
Kot je v spremnem besedilu pojasnil Košan, je zbirko zastavil “zanesenjaški zbiralec in zaljubljenec v slikarsko obzorje” Duško Uršič, ki ga je v tistem času na prav poseben način oblikovala ljubljanska galerija Equrna, v kateri sta posle usmerjala Taja Brejc in vodilni slovenski teoretik sodobne umetnosti Tomaž Brejc. Prva dela je sicer kupil v Mariboru, kupoval pa jih je večinoma na obroke.
Zbirka vključuje pomembna dela vseh najpomembnejših predstavnikov prvega obdobja t.i. umetniškega nomadstva, saj vključuje slike Živka Marušiča, Emerika Bernarda, Tuga Šušnika, Metke Krašovec, Jožeta Slaka – Đoke, Andraža Šalamuna, Milana Eriča in Dušana Kirbiša, ki zastopajo pluralizem likovnih konceptov, ki ga je v začetku 80. let preteklega stoletja prinesel duh t.i. transavantagarde.
Dopolnjujejo jo dela pomembnih avtorjev naslednje generacije, ki so se navezali na trendovske razsežnosti nove podobe in neoekspresionizma ter jih povezali s tradicijo abstraktnega ekspresionizma in informela, tudi minimalizma; poleg starejšega Rudolfa Kotnika, Gustava Gnamuša in Žarka Vrezca tudi dela Iva Prančiča, Marjana Gumilarja, Bojana Gorenca, Sergeja Kapusa, Zdenke Žido ter še nekoliko mlajših Sandija Červeka, Ota Rimeleta in Viktorja Rebernaka.
Kot postmodernistični umetniki par excellence so zastopani Boris Zaplatil ter oba najpomembnejša umetniška kolektiva: Irwin in V.S.S.D. Vpogled v zadnje desetletje pred letom 2000 pa dajejo dela slikarjev – izrazitih figuralikov Marka Jakšeta, Jurija Kalana, Marija Vrenka, Silvestra Plotajsa Sicoeja in Andreja Brumna Čopa, je zapisal kustos.
Koroška galerija bo zbirko vključila v svoj fundus, v katerem že ima zapuščino Jožeta Tisnikarja in Bogdana Borčiča.
Poletna muzejska noč v KGLU in Galeriji Ravne
V soboto, 17. junija 2023, bo širom Slovenije potekala že 21. izvedba Poletne muzejske noči. 170. prizoriščem se pridružujeta tudi Koroška galerija likovnih umetnosti in Galerija Ravne, ki bosta na ta dan odprti tudi v večernih urah. Urnik odprtja, razstave in program Poletne muzejske noči pri nas si lahko ogledate TUKAJ.
Vir: STA in KGLU
