Search
Close this search box.

“V Sloveniji smo babice premalo vključene v preventivno dejavnost v času nosečnosti, čeprav nam je to zakonsko omogočeno”

Danes, 5. maja, praznujejo svoj praznik babice v Sloveniji in po vsem svetu.

Letošnji mednarodni dan poteka pod geslom: »Upoštevajte podatke – vlagajte v babice« in je vedno znova usmerjen v prepoznavanje pomena babiškega poklica. Hkrati nas opozarja na potrebe in pravice žensk širom sveta, kar se odraža po zadostnem številu in dostopnosti strokovno usposobljenih babic prav vsem ženskam in novorojenčkom, so navedli na Facebook strani Strokovnega društva MSBZT Koroške, kjer so objavili tudi spodnji zapis dveh babic.

Ob današnjem prazniku babic sta Sonja Harnik, dipl. babica, mag. zdr. ved. in Katja Rudolf, dipl. babica zapisale:
»Mednarodna zveza babic poudarja, da so ravno babice tiste, ki preprečujejo nepotrebne smrti mater in novorojenčkov. V poročilu State of the Worlds Midwifery Report podatki kažejo pomemben vpliv babic na zdravje žensk in otrok. Babice so strokovnjakinje, ki delajo v partnerstvu z žensko, jo podpirajo, ji svetujejo v nosečnosti, med porodom in v poporodnem obdobju. Zavedajo se lastne odgovornosti tako za zdravje matere kot novorojenčka. Babice imajo pomembno vlogo pri zdravstveni vzgoji in izobraževanju žensk, družine in širše družbene skupnosti.”


“O tem kako pomemben vpliv na zdravje žensk imajo babice je bilo prepoznano tudi v zgodovini. V Sloveniji je bila prva babiška šola ustanovljena že leta 1753. S svojim delovanjem na zdravstveno-vzgojnem in pedagoškem področju ter ustvarjanjem ginekološko porodniške doktrine do ustanovitve popolne Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (1945) je šola bistveno vplivala na razvoj ginekologije in porodništva v Sloveniji. Leta 1782 je bil izdan prvi babiški učbenik v slovenščini, katerega avtor je bil A. Makovic. Prvi deontološki dokument v slovenskem jeziku je Babiška prisega, ki je bila napisana 1788. Iz vseh teh podatkov vidimo, da so babice v zgodovini bile zelo cenjene in so imele pomemben in cenjen vpliv v družbi,” sta navedli.

Kako pa je danes? V Sloveniji se še vedno premalo zavedamo pomena babiškega poklica na zdravje celotne družbe. Tudi babice same smo soodgovorne za to. Tako kot ženske, imamo tudi babice pravico do načrtovanja zadostnega števila babic na nacionalni ravni, da z ustreznim številom izobraženih babic zadostimo potrebam družbe. V poročilu State of the Worlds Midwifery Report med drugim beremo »Babice kot strokovnjakinje so najboljša izbira za ženske v času nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja«. V Sloveniji ta izbira ne obstaja. Babice smo premalo vključene v preventivno dejavnost v času nosečnosti, čeprav nam je to zakonsko omogočeno, naše delo pa opredeljeno v Uradnem listu Slovenije,” dodajata babici Sonja in Katja.

Kontinuirana babiška nega pri nas je bolj izjema kot pravilo. Babice delujemo bolj v ozadju, smo nekako v senci medicine in babištvo je premalo poznano kot samostojen poklic. Perinatalni rezultati v Sloveniji so v primerjavi s svetom, tudi z razvitimi državami, zelo dobri in prepričani sva, da precejšen delež k temu pripomoremo tudi babice.
Babice ostajamo zagovornice pravic žensk, skrbimo za spoštljivo, ustrezno in kakovostno obravnavo v času prehoda v materinstvo. Babice razumemo, da lahko, če z žensko in njeno družino delujemo na osnovi partnerskega odnosa, le te podpiramo v sprejemanju zanje najboljših odločitev za varen in izpolnjujoč porod,”
menita babici Sonja in Katja.

“Drage babice, iskrene čestitke,” pa je sporočilo za javnost na Facebook strani Strokovnega društva MSBZT Koroške sklenila Janja Pungartnik, dipl. m.s., mag. zdr. nege,, predsednica Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Koroške.